Pomanjkanje časa: pet nasvetov proti stresu v vsakdanjem življenju

Občutek pomanjkanja časa v našem hitrem vsakdanjiku se ni pojavil kar tako. Ko je bil ob zadnji reformi delovnega časa v Avstriji pred približno 50 leti uveden 40-urni delovni teden, so bile vloge v družini razdeljene drugače kot danes: ženske so skrbele za otroke, nakupe, opravke in gospodinjstvo, moški pa so za polni delovni čas hodili v službo. Prvotno torej ni bilo mišljeno, da vsak skrbi za vse. Danes pa je povsem običajno, da ima vsak več zadolžitev. Raziskava Univerze na Dunaju kaže, da si številni med nami želijo, da bi bil delovni čas krajši za dan ali celo dva dneva v tednu. V ta namen so pripravljeni vzeti v zakup tudi nižjo plačo. A manjšega dohodka si ne more privoščiti vsak. Kateri nasveti proti stresu pomagajo odpraviti občutek pomanjkanja časa in prispevajo k boljšemu izkoristku časa?

Pet nasvetov proti stresu za počasnejši ritem vsakdanjika

1. Prepoznajte časovne pasti

Najprej moramo ugotoviti, kje prežijo največje časovne pasti. Zagotovo se vsi dobro zavedamo, da zaradi nenehnega brskanja po spletu – predvsem na pametnem telefonu – prekinemo opravke, ki se potem razdrobijo skozi cel dan. Zato nikar ne pozabite, kako pomembno je, da se večkrat odklopite z interneta. Bodite čuječi, zavestno ne počnite ničesar (ampak res ničesar!) in samo uživajte v trenutku, namesto da že dvajsetič preverjate svoje profile na družbenih omrežjih – to je nujno, če se želite odklopiti.

Pogosto smo kar malo preveč optimistični glede časovnih rezerv in smo prepričani, da bo naslednji dan na voljo več časa. In kaj se zgodi? Naložimo si preveč obveznosti. Večkrat recite »ne«, zavrnite povabila na navidez obvezne dogodke in ne načrtujte dogodkov enega za drugim, temveč z vmesnimi pavzami – in stres bo takoj manjši.

2. Spremenite navade, s katerimi izgubljate čas

Bodite kreativni. Čas je le redko res izgubljen – pogosto ga lahko bolje načrtujete, že če uvedete nekaj manjših sprememb. Na vlaku ali avtobusu do službe lahko berete knjigo ali poslušate podcast ali avdioknjigo. Iz službe se lahko odpravite s kolesom, pa vam zvečer ne bo treba v fitnes. Kdor ure in ure poseda na igrišču, lahko svojega (starejšega) otroka pusti, da se igra sam ali teka naokrog z vrstniki – sam pa lahko medtem sedi na klopci in se na primer pogovarja po telefonu s kakšno ljubo osebo.

3. Več časa namenite dejavnostim, ki jih imate radi

Eden izmed najpomembnejših nasvetov proti stresu je tudi, da več časa namenite stvarem, s katerimi dobro izkoristite čas. Kaj to pomeni? Kadar imate čas, počnite stvari, ki jih imate radi. Pri tem je pomembno razlikovati med aktivnim in pasivnim oddihom: če zavestno uživate v aktivnih dejavnostih, kot so vrtnarjenje, igranje instrumenta, sprehod v naravi ali kosilo z družbo, vas bo to dosti bolj napolnilo z energijo kot kakšne pasivne dejavnosti, kot je gledanje televizije.

4. Vlagajte v čas namesto v materialne stvari

Pogosta napaka je, da časa ne cenimo tako, kot cenimo denar ali materialne stvari. Če izvemo za kakšno akcijo, brez pomislekov tečemo tudi v tri različne trgovine – in tako za nekaj malega prihrankov zapravimo celo sobotno popoldne. Ali pa za vožnjo z avtobusom porabimo tri četrt ure, čeprav bi nas taksi lahko do cilja pripeljal v 15 minutah. Za rojstni dan si želimo nov pametni telefon, čeprav bi se kakšnih bonov za pomoč v gospodinjstvu v resnici mnogo bolj razveselili. Morda je to nasvet, ki ga je od vseh naših nasvetov proti stresu najtežje uresničiti, saj je pri veliko ljudeh in predvsem pri družinah finančni proračun pogosto precej omejen.

Dobra novica: čas lahko prihranimo tudi z minimalizmom. Krožijo različne številke, a eno je jasno: dandanes ima povprečen človek v lasti veliko več predmetov kot pred nekaj desetletji. Čeprav s pomočjo gospodinjskih aparatov, kot je pralni stroj, prihranimo čas, pa te stvari vendarle čas tudi jemljejo: ko jih uporabljamo, vzdržujemo, spravljamo, popravljamo, čistimo in odstranjujemo med odpadke.

5. Naučite se zopet ceniti čas

Proti pomanjkanju časa pomaga tudi, da ponovno ovrednotimo dejavnosti, ki nam niso preveč všeč. Na gospodinjska dela in čiščenje lahko gledamo kot na nadležna opravila, ali pa kot na telovadbo, ki nam pomaga ohranjati kondicijo, hkrati pa nam prihrani pot v fitnes. Z miselnimi eksperimenti lahko svoj čas torej razumemo povsem drugače: če si na primer predstavljamo, da bomo zaradi selitve že čez en teden morali zapustiti svoje mesto, se našega časa bolj zavedamo in smo zanj hvaležnejši.