Koliko spanca potrebujejo otroci? Vse o spanju dojenčkov in otrok

Koliko spanca potrebuje otrok? Preberite odgovore na pogosta vprašanja.

Naj vas ne zavedejo govorice ali primerjava z drugimi družinami. Količina spanca, ki ga potrebuje otrok, se namreč od posameznika do posameznika razlikuje. V nadaljevanju odgovarjamo na najpogostejša vprašanja na temo spanca dojenčkov in otrok.

1. Koliko spanca potrebujejo otroci glede na svojo starost?

Najprej naj poudarimo, da se potreba po spanju od otroka do otroka razlikuje. Če vas vseeno zanima, koliko ur spanja na dan je pri določeni starosti značilno, spodaj za orientacijo navajamo nekaj vrednosti:

• 0-1 mesec: 18 ur
• 2-3 meseci: 16 ur
• 4-11 mesecev: 14-15 ur
• 2-3 leti: 12-13 ur
• starejši od 4 let: 11-12 ur.

2. Moj otrok spi krajši čas od priporočljivega – kdaj bi me to moralo začeti skrbeti?

e se otrok v osnovi dobro razvija, si zaradi tega na začetku še ni treba delati skrbi. Če vas mučijo dvomi, se posvetujte z babico (medicinsko sestro) ali pediatrom oz. pediatrinjo. Priporočljive ure spanja pri otrocih so zgolj vrednosti za orientacijo, od katerih lahko dejansko stanje tudi odstopa. Otroci namreč ne berejo priporočil, ampak se razvijajo vsak po svoje.

3. Kako olajšati vsakodnevno uspavanje? ?

Otroci sicer niso roboti, ki bi se jih dalo izklopiti s pritiskom na gumb. Vseeno pa lahko takrat, ko imate občutek, da bi vašemu malčku koristilo več počitka, poizkusite naslednje:

• Rutina: Če vaš dojenček ali otrok težko zaspi, poizkusite vzpostaviti urejeno dnevno rutino. Ta posledično lahko pripomore tudi k urejenemu spalnemu ritmu. Poskrbite, da vsakdan ne bo preveč hektičen in otroka uspavajte vedno ob isti uri. Tako se bo okrepila njegova notranja ura in otrok bo vedel, kaj lahko pričakuje. Čas pred odhodom v posteljo je namenjen samo vam in vašemu malčku: skupne aktivnosti, kot so kopanje, mazanje s kremo, masaža, crkljanje, branje in petje ali glasbene igrače in beli šum lahko delujejo zelo pomirjujoče. Preizkusite različne možnosti in opazujte, kaj na vašega otroka najučinkoviteje vpliva. Pri tem je pomembno, da nove prijeme preizkušate nekaj dni, saj dojenčki potrebujejo svoj čas, da se privadijo nove rutine.
• ​Tema in mir: Poskrbite, da bo v spalnici ponoči temno in mirno. Če se dojenček zbudi, se izognite prižiganju luči in z njim govorite čim bolj tiho. Za nočno dojenje lahko po potrebi uporabite majhne nočne lučke.
• Okrepite zaupanje: Dojenčka v nobenem primeru ne pustite neutolažljivo jokati. Nočno prebujanje ima vedno nek razlog. Ne glede na to, ali gre za lakoto, bolečine v trebuščku ali neprijetne sanje, v tistem trenutku ob sebi potrebuje starše. S tem, ko mu namenite dragoceno pozornost, okrepite vajino povezanost in njegovo neomajno zaupanje v vas. S tem zavedanjem je njegov nočni spanec bolj brezskrben.
• Otrok naj zaspi v postelji: Otroka odložite v njegovo posteljo, dokler je še buden. To, da se zbudi na istem mestu, na katerem je zaspal, mu daje občutek varnosti.
• Naučite se prepoznati znake utrujenosti: Utrujenost se pri vsakem otroku izraža na povsem svojevrsten način. Malček lahko zeha, si mane oči ali se prijema za ušesa. Otroka pozorno opazujte in poskusite prepoznati vzorce, ki se pri njem ponavljajo. Če se ustrezno odzovete na prve znake utrujenosti in malčka takrat pospremite v posteljo, se izognete izbruhu stresnih hormonov, ki pozneje moteče vplivajo na uspavanje.
• Optimalna temperatura spalnega prostora: Vas mika, da bi dojenčku oblekli dodaten pajac ali v spalnici celo vklopili gretje, da ga slučajno ne bo preveč zeblo? Raje ne. Optimalna temperatura v spalnici je 16–18 stopinj – to velja tudi za dojenčke in otroke. Poleg tega upoštevajte pravilo, da naj ima dojenček na sebi vedno en sloj več kot odrasla oseba. V običajnih razmerah bi moralo biti to dovolj, da otroka ne bo prezeblo.

4. V kakšnem položaju naj dojenček spi?

Če otrok spi manj, kot bi moral, je vzrok lahko tudi neoptimalen položaj spanja. Strokovnjaki v prvem letu otrokovega življenja vsekakor priporočajo spanje na hrbtu – še posebej z ozirom na izogib dejavnikom tveganja za tako imenovano nenadno smrt v posteljici. V omenjenem položaju dojenček lahko namreč najbolje diha. Dobra novica pri tem je, da dojenčki do starosti pol leta svojega položaja med spanjem še ne morejo samostojno spreminjati. Malčka zato v posteljico pred spanjem vedno odložite na hrbet. Poleg tega, da je takšen položaj varnejši, lahko omogoča tudi bolj kakovosten spanec.

5. Kako naj dojenčka odložim, kadar zaspi v naročju?

Če se vam zgodi, da otrok zaspi že med pestovanjem ali dojenjem, zna biti kar precejšen izziv, kako ga odložiti, ne da bi se pri tem zbudil. To je povezano predvsem z njegovim prirojenim nagonom, ki izvira še iz časov, ko so bili dojenčki, če so jih starši odložili in pustili same, izpostavljeni velikim nevarnostim. Četudi situacija danes seveda ni več takšna, imajo malčki v sebi občutek, da morajo takoj, ko se starši oddaljijo, sprožiti alarm. Tega jih ne moremo odvaditi, obstaja pa nekaj trikov, ki vam bodo olajšali vsakdan:

• Skupna postelja: Če opazite, da vaš otrok med spanjem potrebuje telesno bližino in mu kot družina to lahko omogočite, mu pustite, da spi v vaši postelji. Naj vas ne obremenjuje skrb, da ga boste razvadili. Dojenčkove potrebe v povezavi s spanjem se spreminjajo vsakih nekaj mesecev. Povsem mogoče je torej, da bo malček kmalu dorasel temu, da spi v svoji lastni postelji. In tudi, če do tega ne bo prišlo, ni s tem nič narobe.
• Otroška posteljica, ki jo pristavite k postelji za odrasle: Če je vaša postelja premajhna ali vas skrbi, da bi dojenčka med spanjem poležali ali mu čez glavo po nesreči poveznili odejo, si omislite otroško posteljico z možnostjo odstranitve ene stranice, da jo lahko pristavite ob svojo posteljo. Pestro ponudbo tovrstnih posteljic najdete tudi na spletnih oglasnikih, kot sta bolha.com ali Facebook Marketplace. Njena prednost je, da lahko k otroku med spanjem iztegnete svojo roko in tako zadostite njegovi potrebi po telesnem stiku.

6. Kdaj pred spanjem bi se moral dojenček nazadnje dojiti/večerjati?

Da bo otrok pred spanjem sit in ne bo spet takoj potreboval malice, ga po možnosti tik pred spanjem podojite oz. nahranite po steklenički. Če bi ga sčasoma radi odvadili uspavanja z dojenjem, bodite pozorni na to, da med zadnjo malico pred spanjem ne zaspi.

7. Kakšna hrana je poleg materinega mleka primerna za večerjo pred spanjem?

Ko je otrok star šest do osem mesecev in ni več polno dojen, je to primeren čas za začetek uvajanja večernih kašic. Če dojenčka še dojite, lahko kašico preprosto pripravite z načrpanim materinim mlekom. Kot alternativo lahko uporabite tudi nadaljevalno mleko v prahu. Čeprav naj otroci v prvem letu starosti ne bi uživali preveč kravjega mleka, je tudi to – zaradi visoke vsebnosti beljakovin – odlično za pripravo večerne malice. 200 g zavretega pasteriziranega mleka (s 3,5 % mlečne maščobe) zmešajte z 20 g žitnega proizvoda (npr. pšeničnim zdrobom, ovsenimi ali prosenimi kosmiči) in nekaj dušenega in pretlačenega sadja po izbiri. Kadar vam zvečer primanjkuje časa, v spletni trgovini dm.si najdete bogato izbiro mlečnih kašic za uživanje pred spanjem.

8. Kako pri otroku spodbuditi spanje brez vmesnega zbujanja, če presodimo, da potrebuje več počitka?

V prvih treh mesecih življenja dojenčki še nimajo vzpostavljenega dnevno-nočnega ritma, zaradi česar so ponoči lačni prav tako pogosto kot podnevi. Za starše je to sicer naporno, vendar gre za povsem običajen pojav, zaradi katerega vam ni treba skrbeti. Do približno četrtega meseca starosti se večina dojenčkov navadi na dejstvo, da prehranjevanje ne traja več ves čas, česar so bili navajeni v maternici. Posledično se faze nočnega spanja začnejo podaljševati. Vsekakor pa lahko obdobje, v katerem otroci brez mleka še niso sposobni prespati cele noči, traja približno do njihovega drugega leta. Če mati ne doji (več), lahko v tem času poseže po nadaljevalnem mleku v prahu.
Spanje brez prebujanja je torej tesno povezano z otrokovim razvojem: ponoči se bo zbujal tako dolgo, dokler bo v tem času občutil lakoto. To naj vam ne povzroča sivih las, saj je povsem normalno. Nasveti, ki smo jih zapisali pod točko 3, morda ne bodo v pomoč zgolj pri uspavanju, temveč tudi pri tem, da se dojenček ponoči ne bo prebujal. Premislite, ali imate še na katerem področju možnosti, da izboljšate kakovost vašega in otrokovega spanca. In kar je najpomembneje: ne dopustite, da bi vam karkoli oziroma kdorkoli povzročal stres!

9. Kako otroka navaditi, da bo spal v svoji postelji?

Najprej naj poudarimo, da ni pravila, ki bi otroke v prvih letih njihovega življenja obvezoval k spanju v svoji postelji ali celo svoji sobi. Sledite svojemu občutku in se s svojim partnerjem ali partnerko dogovorite, kakšen način spanja vam kot družini najbolj ustreza. Ko menite, da je prišel čas, da se vaš malček preseli v svojo posteljo, vam prehod lahko olajša naslednje:

• Komunikacija: Če je vaš otrok že dovolj star, da vas razume, mu preprosto odkrito povejte, kaj in kako ste se odločili. Otrok bo novo situacijo laže sprejel, če bo vedel, kaj ga čaka.
• Pozitivna naravnanost: Otroku novost glede spanja predstavite na način, da se je bo veselil. Lahko pomaga tudi, da mu za selitev v njegovo lastno posteljo podarite plišasto igračko, ki ga bo ponoči varovala in se bo z njo lahko crkljal, ali pa morda novo posteljno prevleko z motivom, ki mu je zares všeč.
• Alternative crkljanju: Ko vašemu otroku uspe zaspati v svoji lastni postelji, avtomatsko izgubi čas za crkljanje s starši, ki ga je imel prej na voljo vso noč. Sprva je zanj ta izkušnja lahko kar boleča. Zato se potrudite, da bo večerna rutina vključevala še posebej veliko telesne bližine in da si boste zavestno vzeli čas za crkljanje. Za veliko veselje pri otrocih lahko poskrbi tudi to, da se zjutraj lahko pridejo stisnit v posteljo k staršem.
• Potrpljenje: Nekateri otroci selitev v svojo lastno posteljo sprejmejo laže, drugi teže. Imejte v mislih, da glede časa, ki ga potrebujejo, da se privadijo spremembi, ni nikakršnih pravil. Bodite potrpežljivi in tempo prilagodite otroku: Morda si za skupen cilj najprej zastavite, da otrok v svoji postelji spi zgolj dve noči na teden, preostale pa, kot običajno, pri vas. Intervale nato v skladu z njegovim odzivanjem povečujte. Pomembno je tudi, da otroku poveste, da je v postelji staršev še vedno dobrodošel, kadar ga na primer mučijo hude sanje ali ga je strah biti sam.

Čeprav so teme glede količine spanja, ki ga potrebuje otrok, uspavanja, spanja brez nočnega prebujanja ali spanja v lastni postelji nadvse individualne, se lahko zgodi, da starši pridete do točke, ko ste preobremenjeni. Če imate občutek, da sami ne zmorete več, naj vam ne bo nerodno poiskati strokovne pomoči pri babici (medicinski sestri), pediatrinji ali pediatru.