Domača superhrana – dejstva o jagodičevju

Številni imajo jagodičevje tako zelo radi, a o njem ne vedo veliko. Sadeži sprožajo uganke, ki bi jim radi prišli do dann: Zakaj maline tako hitro postanejo plesnive? Je regionalno jagodičevje bolj zdravo kot tisto iz Španije? In kakšen vpliv ima jagodičevje na naše telo? Oglejmo si podrobneje.

Zakaj je jagodičevje za naše telo tako zdravo?

1. Jagodičevje vsebuje veliko antioksidantov. Ti se borijo proti prostim radikalom, ki poškodujejo naše celice, in na ta način pomagajo preprečevati vidno staranje kože, raka in številne druge bolezni. Med antioksidante štejemo tudi vitamine, minerale in sekundarne rastlinske snovi.
2. Sekundarne rastlinske snovi zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni, saj lahko znižajo raven holesterola v krvi.
3. Posamezne sorte jagodičevja vsebujejo različne količine vitamina A, C in E ter kalija, kalcija, fosforja, karotina, folne kisline, pektina, silicija, antociana, železa, magnezija in cinka. Vsebovani vitamin C je celo v večjih količinah kot v limoni, zato tudi ti sadeži veljajo za spodbujevalce imunskega sistema. Vitamin E skrbi tudi za elastičnost celic.
4. Ostale sestavine pripomorejo k boljšemu spominu, krepijo pljuča in žile, spodbujajo ledvice in se tako borijo proti revmi, putiki in sladkorni bolezni.
5. Jagodičevje z vsebovanimi prehranskimi vlakninami, vitaminom C in manganom pospešuje presnovo. Poleg tega vlaknine nasitijo za dlje časa.

Samo zdravje! Pet dejstev o jagodičevju

Zakaj so borovnice, maline in črni ribez tako zelo zdravi?

Vse sorte so zdrave, razlike med njihovimi hranilnimi vrednostmi pa so pogosto minimalne. Zakaj so tako zdrave?

1. Borovnice: Majhni modri sadeži so polni sekundarnih rastlinskih snovi ter vitaminov C in E in prava lepotna skrivnost.
2. Maline: Vsebujejo celo več železa kot rdeča pesa, blažijo vnetja in zaradi vsebovanih prehranskih vlaknin pospešujejo presnovo.
3. Črni ribez: S trikratno količino vitamina C, kot ga imajo limone, črni ribez krepi imunski sistem in imajo pomembno vlogo pri izgradnji kosti.

2. Kako pravilno hraniti jagodičevje?

Ste sadje ravno kupili, pa že začenja plesniti? Jagodičevju lahko rok trajanja podaljšate tako, da ga operete v stoječi vodi in ga osušite na kuhinjski brisački. Nato jih dajte v skledo, ki ste jo pred tem obložili z novo kuhinjsko brisačko, in hranite v hladilniku. Brisačko zamenjajte, ko postane mokra. Če jagodičevje hranimo v vlagi, namreč poskra vodo in hitro postane kašasto.

Skrivni nasvet: Če sveže jagodičevje položite v skledo, v katero ste v razmerju 3 : 1 nalili vodo in kis, boste odstranili sledi plesni, ki ga napadejo že, preden jih poberejo. Nato pod vodo izperite kis in shranite, kakor je opisano zgoraj.

3. Ali so zamrznjene posušene jagode tako zdrave kot sveže?

Manj časa kot ga hranimo v zamrzovalniku, več vitaminov in ostalih hranilnih snovi vsebuje. Če zamrznemo sveže jagodičevje takoj po tem, ko smo ga nabrali, jih večina ostane, zmanjša se le delež vitamina C. Razlike v vsebnosti so tako majhne, da nimajo pomembnega vpliva na zdravje. A pozor: poglejte deklaracijo, kajti včasih zamrznjenemu sadju dodajo sladkor.

Suho sadje hranilne snovi vsebuje v koncentrirani obliki, ker mu je odvzeta voda, ima pa tudi več fruktoze kot sveže jagodičevje. A v primerjavi z industrijskim sladkorjem se krvni sladkor dvigne počasneje, zato nas ne zagrabi napad lakote. Pomagajo pa tudi prebavi. Če jih uživamo v zmernih količinah, so odličen prigrizek!

4. Je regionalno jagodičevje boljše kot tisto iz tujine?

Pri nas se sezona jagodičevja začne v maju ali juniju, v trgovinah pa lahko izdelke iz Španije, Peruja ali Maroka kupimo že januarja. Nakup tega jagodičevja je lahko zaskrbljujoče, saj ga pogosto pridelajo na izjemno suhih območjih, kjer so zaloge vode že tako ali tako omejene. Poleg tega pogosto uporabljajo nevarne pesticide, vsebnost vitaminov pa je zaradi transportnih poti manjša.

Tako za jagodičevje kot tudi za ostalo sadje in zelenjavo velja, da je vredno počakati. Na svoj jedilnik ga raje dodajte, ko je sezona pri nas. Takrat bo najokusnejše in najbolj zdravo.

5. Jagode goji, asaj ipd.: Ali res potrebujemo eksotično superhrano?

Asaj iz Brazilije, goji s Kitajske: Jagode, ki se jim pogosto pripisujejo nadnaravne lastnosti, običajno potujejo po celem svetu, so industrijsko predelane in kar precej dražje. Na voljo je dovolj regionalnih alternativ, kajti veliko superživil raste prav pred našimi vrati. Domače jagode imajo podobne sestavine kot jagode asaj (imajo tudi manj kalorij!) in črni ribez se po vsebnosti vitamina C lahko kosa z jagodami goji.