Kaj je treba upoštevati pri zasajanju cvetličnih korit

S čim lahko spomladi zasadimo cvetlična korita?

Ker ponoči v tem delu leta lahko še zmrzuje, je pri sajenju v cvetlična korita dobro upoštevati nekaj pomembnih informacij in pravil, ki so jih z nami delili strokovnjaki s tega področja.

Užitni cvetovi – privlačni v vseh pogledih

Pomladanski jeglič in mačehe niso le barvit okras spomladanskih jedi, temveč lahko že zgodaj spomladi polepšajo tudi vaš balkon. V vrtnarijah je ponudba užitnih cvetlic največja meseca aprila. Če želite v lepih in okusnih cvetovih uživati čim dlje, izberite cvetoče trajnice, kot so spominčice, ognjič ali nagelj – tako boste od njih imeli koristi tudi v prihajajočih sezonah. Priljubljene so tudi kapucinke, ki pa spadajo med enoletnice in jih je smiselno saditi šele, ko ponoči ne zmrzuje več – praviloma je to nekje od sredine maja. Za prezimne rastline v splošnem velja, da so brez težav lahko na prostem od aprila naprej.

Zelišča že zgodaj spomladi poskrbijo tudi za veselje žuželk
Aromatičnih zelišč se razveselijo tudi tiste bolj zgodnje brenčeče in prhutajoče živalice. Razen bazilike je večina teh rastlin prezimnih, zato jih lahko posadimo že tudi aprila. Posebno pozornost namenite izbiri zemlje. Sredozemska zelišča imajo raje bolj peščeno in pusto zemljo, zato je zanje najprimernejša namenska prst za zelišča. Vsem ostalim zadošča univerzalna prst. Zelišča (z izjemo nekaterih, kot sta npr. čemaž in peteršilj) potrebujejo neposredno sončno svetlobo, morajo biti na prostem, njihove korenine pa morajo imeti dovolj prostora. V notranjih prostorih preprosto ne uspevajo, naj se še tako trudimo z njimi. Nasveti za gnojenje: priporočljivi so biološki izdelki, kot so gnojilo iz mletih rogov ali ovčje volne. Idealno hranilo za zelišča in užitne cvetlice je tudi humus deževnikov.

Kaj je treba vedeti, preden se lotimo sajenja

Če želite čim dlje uživati v sadovih svojega vrtnarskega udejstvovanja, morate poleg izbire ustreznih rastlin v mislih imeti še naslednje:

1. Zemlja
Vedno je priporočljivo uporabiti namensko zemljo, saj ima vsaka rastlina drugačne potrebe. Če vam ni do tega, da bi vedno znova kupovali nove žaklje prsti, lahko kakovost obstoječe zemlje izboljšate z raznimi dodatki. Eden izmed njih je na primer visokokakovostno domače gnojilo, ki ga iz fermentiranih kuhinjskih odpadkov proizvedete v za to namenjeni posodi (bokashi). Gnojilo skupaj z nekaj ovčje volne potresite po stari zemlji, vanjo pa nato posadite sadike.

2. Ustrezno korito
Na voljo so vam številna cvetlična korita, prilagojena različnim okoljem. V prvi vrsti je pomembno, da je korito odporno na vremenske vplive ter tako čim dlje ostane lepo in nepoškodovano. Takšna so na primer korita iz kovine ali reciklirane umetne mase. Primerna so tudi korita iz terakote, vendar so zaradi svoje teže precej nepraktična za prestavljanje. Če imate od zunanjih površin na razpolago samo balkon, izberite posebna korita, zasnovana prav za ta del stanovanja. Namenska korita obstajajo tudi za okenske police.

3. Odženite škodljivce
Neustrezna lega, napačna zemlja ali premajhen pretok zraka na balkonu lahko povzročijo, da vaše zunanje rastline kljub skrbni negi napadejo škodljivci. Teh se na srečo lahko povečini precej hitro znebite z živalim in okolju prijaznimi sredstvi, ki so na voljo v specializiranih prodajalnah ali trgovinah z gradbenim materialom.

Za zaključek pa še nekaj koristnih nasvetov:

• Da preprečite namakanje rastlin v vodi, naj ima vsako korito, postavljeno na prostem, odprtino za odtekanje vode. Poleg tega naj bo med spodnjo plastjo glinopora (ekspandirane gline) in zemljo še nekaj plasti filca.
• Pri sajenju upoštevajte potrebe posameznih rastlin. Zemlja naj ne bo preveč propustna, pa tudi ne preveč ilovnata.
• Velikost rastline je odvisna tudi od velikosti cvetličnega korita. Pomembno je, da ima rastlina dovolj prostora za širjenje korenin in s tem možnost zadostne oskrbe s hranilnimi snovmi.
• Med učinkovita naravna gnojila spadata izvleček njivske preslice in izvleček koprive.