1. Kako kortizol vpliva na našo psiho in telo?

Tako kot adrenalin je tudi kortizol telesu lasten hormon, ki se tvori v nadledvičnih žlezah. Pomaga nam zbrati energijo, ko jo naše telo potrebuje. Na ta način prispeva k zmanjšanju vnetij in upočasnjenemu odzivanju imunskega sistema. Človek ga je v preteklosti potreboval za situacije, v katerih je moral zavarovati svoje lastno življenje, na primer na begu pred divjo živaljo. Dandanes lahko s to situacijo primerjamo trenutke, ko se znajdemo pred izzivi. Če na delovnem mestu, v prometu ali znotraj družine zaznamo nevarnost, se pospešeno začneta izločati adrenalin in kortizol, da bi to nevarnost laže zaobšli. Težava nastane, ko takšno stanje postane trajno. Opisano reakcijo imenujemo stres, kronični stres pa lahko vodi do bolezni: depresije, sladkorne bolezni tipa 2 ali slabšanja spomina. Do kroničnega stresa pride, ko imamo občutek, da obremenitev ne moremo več nadzorovati.

2. Kateri psihični in telesni simptomi nam sporočajo, da je raven kortizola previsoka?

Kratkotrajno povišanje kortizola nam omogoča, da se osredotočimo. Raven našega zaznavanja se poviša, naše reakcije so hitre. Telo je pripravljeno na skok, poveča se mišična napetost, prej kot običajno se začnemo potiti. Energija se odvzame drugim procesom, ki potekajo v telesu, prebava ali spanje sta v takšnem stanju praktično neizvedljiva. Aktivira se simpatično živčevje, to pomeni, da je telo v pripravljenosti in smo lahko operativni. Ko stres po kratkem času zopet popusti, si pridobljeno izkušnjo zapomnimo, se iz nje nekaj naučimo in to znanje ob naslednji priliki uporabimo.

Kadar doživljamo kronični stres in imamo trajno povišano raven kortizola, se zaznavanje bolečine v našem telesu zmanjša. Kortizol deluje tudi na naše možgane. Pri visoki ravni kortizola si le stežka karkoli zapomnimo, ne moremo se učiti ali preizkušati novih vedenjskih vzorcev, temveč brez pomisleka delujemo po ustaljeni navadi. Smo raztreseni in se ne moremo osredotočiti, naši odzivi na okolico pa so plašni.

Opisano doživljajo tako ženske kot moški, pri čemer si moški v določeni situaciji morda hitreje upajo odreagirati takoj, nekaj reči ali se postaviti zase – s tem njihova raven stresa ponovno upade. Ženske pa so načeloma bolj nagnjene k bežanju, vdanosti v usodo ali prilagajanju.

3. Kakšne ukrepe priporočajo psihologi, kadar previsoka raven kortizola oz. hormona stresa negativno vpliva na našo psiho?

Za omilitev negativnih učinkov kortizola na psiho in za splošno zmanjšanje stresa obstajajo številne tehnike sproščanja:

Pri lajšanju negativnih posledic previsoke ravni kortizola na psiho so še posebej koristni gibanje (najbolje na svežem zraku), socialni kontakti in smeh. Ali bomo neko situacijo dojeli kot izziv, je odvisno tudi od našega pogleda nanjo. Na eni strani ocenjujemo nalogo, na drugi strani pa razpoložljive vire oz. zmožnosti, ki jih imamo na voljo, da izziv opravimo. Če naloga preseže naše (subjektivno ocenjene) zmožnosti, je to povod za stres. Če ocenimo, da so naše zmožnosti večje od zadane naloge, ostanemo sproščeni. Koristno je torej dobro poznati svoje sposobnosti in vanje zaupati.

4. Kaj pa, če je raven kortizola prenizka?

Znak za prenizko raven kortizola je lahko kronična utrujenost. V tem primeru se obvezno posvetujte z zdravnico oz. zdravnikom, ki vam bosta svetovala glede vpliva prenizke ravni kortizola na psiho in telo.