Izgorelost 

Duševna preobremenjenost je v večini družin nekaj, kar je značilno za ženske. Te razmišljajo o zdravih obrokih, načrtujejo zdravniške preglede družinskih članov, organizirajo družinska praznovanja in ukrepajo, ko kdo kaj potrebuje. Vendar ima to nenehno večplastno breme posledice. Veliko žensk zaradi pomanjkanja podpore trpi zaradi stresa in izčrpanosti – zlasti če so mame. Avstrijska raziskava je pokazala, da si kar 93 odstotkov mater želi spremembe pri delitvi odgovornosti med partnerjema.

Pomembna spoznanja o psihični preobremenitvi

Izčrpanost ni individualni neuspeh.

V zadnjih desetletjih so se zahteve do žensk še povečale. Danes se od njih pričakuje, da bodo dobre matere, delavne gospodinje, ljubeče žene, ambiciozne karieristke, požrtvovalne hčere in natrenirane športnice ali predane članice nekega društva. Zaradi številnih tovrstnih obremenitev je duševna preobremenjenost skorajda neizogibna.

K temu, da se ženske počutijo odgovorne za druge, prispevajo tudi družbeni stereotipi. Ti jim pripisujejo, da so "skrbne", "popustljive" in "občutljive". Če ženske ne želijo (več) igrati te igre, jih okolica označi za "muhaste" ali "neprijazne". Ženske imajo pogosto tudi slabo vest, če ne morejo ali nočejo izpolniti pričakovanj drugih, kar je neupravičeno!

Čeprav je to, ali bomo našli ravnovesje med odgovornostjo do drugih in do sebe, odvisno od nas samih, pa je od družbe odvisno, ali bo za to zagotovila potrebno podlago.

Postavljanje mej ni egoistično, temveč izboljšuje odnose.

Ko gre za zadovoljevanje vaših pomembnih potreb in skrbi zase, ne smete imeti občutka krivde. Takšen je tudi več kot očiten primer na letalu – če se spustijo maske, morajo potniki najprej poskrbeti zase in šele nato pomagati drugim. To pravilo velja tudi v vsakdanu, kajti le če ste sami v dobri kondiciji, lahko delate za dobrobit drugih, ne da bi pri tem zanemarjali svojo. Če so vas vzgojili tako, da ste morali nenehno prestopati svoje meje, da bi zadovoljili druge, se morate najprej naučiti, da reči ne ni osebna zavrnitev.

Namesto da se počutite odgovorne za vse in vsakogar ter se psihično preobremenjujete, se raje osredotočite na bistvene stvari in energijo usmerite vanje. Matematika je zelo preprosta – če vas v službi ni mogoče prepričati, da bi spet delali nadure, lahko čas, ki ste ga prihranili, preživite s prijatelji, otroki ali partnerjem. Če vsi skupaj pospravite stanovanje, namesto da bi to neprijetno opravilo prepustili mami, bo nato več časa za družinsko igranje ali branje. Če vam ni treba vsakodnevno skrbeti za svoje ostarele starše, temveč osebno higieno prepustite oskrbovalni službi, tople obroke pa bližnji menzi, ki kosila tudi dostavlja, jih boste obiskali z večjim veseljem in bolj uživali v prijetnih pogovorih z njimi.

Postavljanje meja v medosebnih odnosih ustvarja jasnost in varnost, kajti pametno postavljene meje ne vodijo v izolacijo ali sebičnost, temveč v globljo povezanost s seboj in drugimi.

Ko se odpoveste odgovornosti, se vrne tudi dostojanstvo.

Če nenehno razmišljate in delujete v imenu drugih, ne delate uslug ne sebi ne drugim. Če težave drugih ljudi vzamete za svoje, je to pravzaprav kot nekakšen prekršek. S tem namreč sočloveku dajete občutek, da bolje veste, kaj je dobro zanj. Bistvena razlika je namreč, če nekomu stojite ob strani ali pa če namesto njega rešujete težave.

Če skočite iz spirale nenehnih skrbi, se ne znebite le svoje duševne preobremenjenosti, ampak ima lahko od tega koristi tudi kdo drug. Ljudje lahko skozi premagovanje težav rastejo in se razvijajo. Če nase prevzamete težave drugih, ne da bi vas prosili, jim s tem tudi odvzamete možnost rasti in razvoja.

4 nasveti proti duševni preobremenitvi

Čeprav imajo veliko vlogo pri tem, da ženske padejo v past izčrpanosti, družbene razmere, lahko v okviru svojih zmožnosti k spremembam prispeva prav vsakdo.

1. 1. Komunicirajte o svojih potrebah in mejah

Saj veste, kako pravijo: „Kdor jezik špara, kruha strada.“ Pomoč boste najlažje dobili, če boste zanjo prosili. Nihče ne more brati vaših misli, zato sočloveku povejte, kaj potrebujete in kje je vaša meja. To ni vedno lahko, saj ljudje pogosto ne vemo, kako to storiti, zato se je treba te spretnosti priučiti.

Pri boljšem prepoznavanju svojih potreb vam lahko pomagata tudi coaching ali psihoterapija. Ljudje z zdravimi vzorci navezanosti vedo, kdaj morajo postaviti meje. Lažje rečejo ne, ker se v svojih odnosih počutijo varne in vedo, da lahko nekaj oz. nekoga zavrnejo, ne da bi pri tem ogrozili odnos. Če ste bolj negotovi, se lahko s strokovno podporo naučite varne navezanosti in postavljanja zase.

2. Določite odgovornosti

Zlasti v partnerskih odnosih in družinah je dobro, da se skupaj usedete za mizo in zapišete vse naloge in dejavnosti ter jih nato jasno razdelite. Katera področja prevzame ena oseba in na katerih področjih sodeluje več oseb? Kako je naloge mogoče pravično porazdeliti?

Kaj pa je treba storiti, če nekdo ne spoštuje dogovora? Ne sprejemajte nepremišljenih in hitrih odločitev ter ne vrzite takoj puške v koruzo. A če vam partnerjevo ravnanje nenehno prinese razočaranje, se vprašajte, ali odnos dolgoročno temelji na vzajemnem spoštovanju – še posebej, če prihaja tudi do čustvenega izsiljevanja („Če bi me imel res rad, bi to storil zame.“) in manipulacije. Prenehanje razmerja zaradi tega je težko, a včasih je to nujna odločitev.

3. Vzemite si čas za razmislek

Priporočamo „pravilo 10 minut“. Ko nas nekdo prosi za uslugo, ne smemo takoj impulzivno reči da. Koristno se je za trenutek ustaviti in se vprašati: Ali me bo to obremenjevalo? Kakšna je motivacija za moja dejanja? Pomagam prostovoljno ali zgolj zaradi občutka dolžnosti? Ali to počnem zaradi notranje motivacije ali zato, ker pričakujem pohvalo in priznanje?

4. Poiščite pomoč

Naj gre za sorodnike, ki potrebujejo oskrbo na domu, ali otroke, ki še niso sposobni prevzeti odgovornost zase. Iz nekaterih situacij se preprosto ne moremo ali nočemo popolnoma umakniti. Lahko pa poiščemo podporo in prav to je naša odgovornost. Ženske, ustvarite si mrežo podpore, da ne bo vse breme na vas – npr. oskrbovalno službo, varuške ipd.