Lahko poskrbi za vašo davčno napoved, ustvari lep reklamni film po vaših navodilih ali celo rešuje življenja, saj lahko pomaga pri hitri in natančnejši diagnozi na urgenci: Umetna inteligenca (UI) nam odpira številne nove priložnosti. Na primer tako, da prevzame monotona ali ne najbolj priljubljena opravila ali pa v nekaj sekundah prevede besedilo v angleščino. Vendar pa ima UI tudi svoje slabosti. Mediji vedno znova poročajo o načrtovanih odpuščanjih, od davčnih svetovalcev do inženirjev – ogroženi so lahko vsi poklici. Strokovnjaki za UI si želijo humanih in pravičnih sprememb, skrbijo pa jih zlasti pravice žensk.

Je umetna inteligenca res nepravična?

Umetna inteligenca sama po sebi ni niti pravična niti nepravična, temveč je ogledalo družbe. Tehnologija ni nikoli nevtralna, saj jo ustvarjajo ljudje. Sami smo odgovorni za vrednote, ki jih ima. In začeti moramo pri sebi, se otresti svojih predsodkov in pristranskosti. V nasprotnem primeru lahko umetna inteligenca postane precej diskriminatorna.

Velika podjetja v svojih kadrovskih oddelkih uporabljajo orodja umetne inteligence, ki po vsem svetu iščejo primerne kandidate za določeno delovno mesto. Prednost, pravijo, je v tem, da algoritem naredi bolj raznolik izbor in da so delovna mesta – tudi tista, na katerih je več žensk – zapolnjena bolj pravično. Vendar, ali to drži?

Strokovnjaki menijo, da je na koncu to lahko dvorezen meč. Izkazalo se je že, da je veliko tehnološko podjetje uvedlo notranjo programsko opremo za zaposlovanje s pomočjo umetne inteligence, ki je nato očitno dajala prednost moškim kandidatom pred ženskami. Sistem je bil opremljen s preteklimi podatki o usposabljanju in v preteklosti so bili na teh delovnih mestih nesorazmerno pogosto zaposleni moški.

Algoritem torej diskriminacijo še bolj utrjuje?

Če je programska oprema za zaposlovanje sprogramirana tako, da je vključujoča, etična, odgovorna in transparentna, lahko pomaga pri sprejemanju boljših odločitev o zaposlovanju. Toda v praksi se to zgodi le redko, saj je težko doseči etičnost umetne inteligence. Trenutno se intenzivno razvija generativna umetna inteligenca. Ustvarjalci želijo čim večji dobiček, vsak želi biti z inovacijo prvi na trgu ali avtomatizirati svoje procese.

So se že pojavili kakšni primeri dobre prakse?

Seveda: Švicarska založniška hiša Ringier je v svoj sistem za upravljanje vsebin v okviru pobude "EqualVoice" vgradila naslednjo funkcijo: Pri pisanju članka se na primer urednikom prikaže, kolikšen odstotek citiranih strokovnjakov predstavljajo ženske, kajti glas žensk je v javni sferi še vedno premalo zastopan. Umetna inteligenca lahko na tem področju zagotovi večjo pravičnost s preprostim štetjem in vizualizacijo porazdelitve. Novinarji lahko tako lažje opazijo, katere so prikrajšane skupine ljudi. Takih pozitivnih primerov je več.

Je zgornji primer prej izjema kot pravilo?

Načeloma bi morala imeti etika pomembnejšo vlogo. Veliko pogosteje kot ekonomska vprašanja si moramo zastavljati druga vprašanja: Koliko življenj lahko s pomočjo te tehnologije izboljšamo ali celo rešimo? Kako lahko zagotovimo, da bodo imeli vsi koristi od digitalizacije, in sicer kot odgovorni državljani? Kako lahko svet dela postane bolj raznolik in pravičnejši?

Za etiko umetne inteligence in spodbujanje raznolikosti v tehnološki industriji so bile ustanovljene tudi posebne organizacije.

V Sloveniji v informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT) ženske predstavljajo zgolj 17 odstotkov kadra, medtem ko jih je v Evropi 23 odstotkov. Ženskam je pogosto težko živeti v svetu, ki ga ustvarjajo moški za moške. Cilj je ustvariti svet, v katerem bodo tehnologijo sooblikovali vsi. Našo prihodnost bo namreč v veliki meri določala umetna inteligenca – z njo se že zdaj vsak dan srečujemo. Ko na primer vzamemo v roke mobilni telefon in pogledamo novice, nam algoritem predlaga članke, prikazuje ljudi v aplikaciji za zmenke ali priporoča izdelke, ko naročamo prek spleta. Vse to je povezano z umetno inteligenco.

Kako torej lahko prevetrimo trg dela?

V političnem svetu se z različnimi pobudami trudijo zavzemati za to, da bi v poklice na področju matematike, informatike, naravoslovja in tehnologije pritegnili več žensk. Vendar to ni dovolj. Vsekakor si je treba prizadevati tudi za reformo digitalnega izobraževanja po vsej Evropi. To na primer pomeni, da bi moral biti v šoli že od tretjega razreda dalje predmet o upravljanju podatkov. Na univerzah potrebujemo obvezne predmete etike umetne inteligence in analize podatkov, da lahko celotno naslednjo generacijo usposobimo za digitalni trg dela. V vsakem primeru pa je treba ljudi usposobiti, da bodo lahko nadaljevali svoj poklic ali si poiskali novo delovno področje.

Veliko poklicev bo izginilo in se spremenilo, vendar se bo pojavilo tudi veliko novih. Je to lahko priložnost za ženske v poklicih informacijske tehnologije?

Seveda so ženskam odprte številne priložnosti – IT-industrija omogoča socialno mobilnost, družbeno priznanje in sodelovanje. V IT-industriji ni pomembna diploma ali smer študija. Pomembna so znanja in spretnosti. To ne pomeni, da se mora zdaj vsakdo učiti programiranja, lahko pa na primer delate kot povezovalni člen. Če imate osnovno razumevanje tehnologije, lahko delate na primer tudi na področju komunikacij ali upravljanja deležnikov. Z empatijo in organizacijsko žilico imajo ženske prav tiste vrline, po katerih je trenutno veliko povpraševanje. Poleg tega tehnološka industrija ponuja odlične pogoje, ženske lahko delajo s krajšim delovnim časom, s katere koli lokacije, vedno pa je mogoča tudi prekvalifikacija.

Kako je videti prekvalifikacija?

Četudi ste študirali na primer ekonomijo, lahko zagrabite novo priložnost in se naučite drugačnih veščin. Digitalizacija še zdaleč ni samo trenutni trend ali modna muha, temveč gre za dolgoročni razvoj, ki odpira številna nova delovna mesta. In brez nič ni nič. Bodite proaktivni in se začnite sami izobraževati na tem področju.

Kako se lahko sami naučite novih veščin?

Za to, da lahko postanete strokovnjak na določenem področju, potrebujete veliko discipline, lastne iniciative in večletne vztrajnosti. Udeležite se različnih tečajev, obiskujte gostujoča predavanja, teorijo poiščite v knjigah, na spletnih tečajih in univerzitetnih predavanjih, poleg tega pa ne pozabite tudi na pridobivanje praktičnih izkušenj v IT-industriji. Leta, spol ali narodnost ne igrajo več nobene vloge. Najbolj pomembno je, kakšna znanja imate.

UI: Preprosto preizkusite!

Umetno inteligenco uporabljamo že nekaj časa. Ko Siri ali Alexo prosimo za recept, je v ozadju program za prepoznavanje glasu; ko v Firefoxu iščemo hotel v Grčiji, algoritem preišče splet. A umetna inteligenca lahko še veliko bolj pomaga v vsakdanjem življenju – le preizkusiti jo morate. Trenutno se veliko govori o tako imenovani generativni umetni inteligenci z orodji, kot sta ChatGPT ali Google Gemini. Ta orodja lahko na primer kodirajo programe ali ustvarjajo spletna mesta. ChatGPT lahko ob ustreznih informacijah v nekaj sekundah oblikuje vabilo za rojstnodnevno zabavo ali napiše govor za obletnico podjetja. Če nič drugega, pa vam vsaj sestavi lep osnutek, ki ga lahko sami uredite in mu dodate še svojo osebno noto. Ker umetna inteligenca nima empatije. Prevajalska orodja, kot sta na primer DeepL ali Google Prevajalnik, obvladajo vse jezike, vendar ne vseh enako dobro. Trenutno se najbolje obnese angleščina, verjetno zaradi daljšega časa usposabljanja. A ne pozabite: Rezultat mora na koncu še vedno skrbno preveriti človek, saj tudi umetna inteligenca dela napake.