Mandelov učinek: Kako pride do lažnega spomina?
Nič neobičajnega ni, če se naš spomin od časa do časa malce poigra z nami. A kako je mogoče, da ima na določen dogodek ali konkretno stvar povsem napačen spomin tudi širša množica ljudi? Stroka pravi, da gre za Mandelov učinek. Pogovarjali smo se s strokovnjaki s področja psihologije, ki so podali tudi nekaj nasvetov, kako se Mandelovemu učinku lahko izognemo.
Kaj je Mandelov učinek?
Vsakemu se je že kdaj zgodilo, da se določene stvari spomni drugače, kot je dejansko bilo. Prepričani smo, da se je določen dogodek zgodil – pa se kasneje izkaže, da se ni. To pa ni nujno osamljen primer, temveč se lahko zgodi večjim skupinam ljudi. Mandelov učinek je fenomen, pri katerem gre pravzaprav za lažen kolektivni spomin določenega dogodka ali informacije. Številni se iste stvari spominjajo napačno.
Zakaj je Mandelov učinek dobil ime po Nelsonu Mandeli?
Poimenovanje tega fenomena izvira iz lažnega kolektivnega spomina na življenje južnoafriškega aktivista in borca za svobodo Nelsona Mandele. Številni so bili namreč zmotno prepričani, da je Nelson Mandela umrl v zaporu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V resnici pa je bil med letoma 1994 in 1999 celo prvi temnopolti predsednik v Afriki, torej znana in slavna osebnost. Ko je leta 2013 v medijih odjeknila novica o njegovi smrti, so bili kljub temu številni prepričani, da je mrtev že več let.
Nekaj primerov Mandelovega učinka
Med številnimi primeri Mandelovega učinka je veliko filmskih citatov. Znan filmski citat iz Vojne zvezd (Star Wars) ni bil dejansko nikoli izrečen v tej obliki: »Luke, jaz sem tvoj oče.« (»Luke, I am your father.«). V filmu pravzaprav reče: »Ne, jaz sem tvoj oče.« (»No, I am your father.«) Tega se narobe spominja celo igralec James Earl Jones, ki je Darth Vaderju posodil svoj glas. Stavek »Beam me up, Scotty« se ne pojavi v nobeni seriji Zvezdnih stez (Star Trek).
Tudi v naših spominih na znane osebnosti pride pogosto do učinka Mandele. Številni bi skorajda lahko prisegli, da Britney Spears v videospotu za pesem »Ooops … I did it again« nosi slušalke. Na glavi jih je namreč imela celo lutka, ki so jo prodajali v trgovinah. Seveda je pri nastopih v živo imela na glavi slušalke – ne pa tudi v videospotu. Nogometaš David Beckham naj bi nastopil kot model za znamko Calvin Klein, resnici pa je bil model za kolekcijo spodnjega perila modne verige H&M.
Še en primer Mandelovega učinka je slavni Pokémon lik Pikachu: Številni bi Pikachuja iz glave narisali s črno konico repa. Tudi nekako smiselno se zdi, da so vsi koničasti deli telesa, tako kot ušesa, pobarvani črno. A konica repa je v resnici rumena.
Kako pride do Mandelovega učinka?
O Mandelovem učinku so bile narejene številne raziskave, a zaenkrat še ni jasne znanstvene razlage za ta fenomen. Obstajajo pa različne domneve o tem, kaj ga sproži ali spodbuja. Med drugim gre za različna dojemanja resničnosti: Ni vse za vsakega enako in nedvoumno. Otroci tako na primer pogosto ne prepoznajo nasmeha Mona Lise, temveč se jim zdi njen izraz resen in namrščen. Nasmešek Mona Lise je komaj opazen. Šele odrasli njen izraz prepoznajo kot nasmešek.
O Mandelovem učinku obstaja tudi teorija, da včasih določeno zaznavanje ni popolno. Luknje v spominu možgani sami zapolnijo s slikami in informacijami, ki niso nujno pravilne, a morda najbolj sodijo v kontekst. Možgani torej sami nekaj »spesnijo«. Te dopolnitve smatramo za pravilne in resnične. Če imamo pri tem še družbeno podporo, se učinek še poveča.
Človeški spomin je zelo prilagodljiv. Na nas lahko vplivajo drugi in nas prepričajo, da se spominjamo določenih stvari, ki jih pravzaprav nismo nikoli videli ali slišali. Znanstveniki so ugotovili, da je določeno vsebino s sugestijami mogoče zavestno »vcepiti« v spomin. Na to temo je bil znan eksperiment »Izgubljeni v nakupovalnem središču« (»Lost in the Mall«). Na kratko: Šest od 24 odraslih oseb, ki so bili udeleženci poskusa, se »spomni« določenega dogodka, da so se kot otroci izgubili v nakupovalnem središču, kar se pravzaprav ni zgodilo. Mandelov učinek pa je lahko zelo nevaren v sodnih postopkih.
Se da Mandelov učinek preprečiti?
Seveda bi bilo najboljše, da bi bile informacije vedno jasne in nedvoumne. Koristno bi bilo redno ponavljanje nekega spomina, saj če je določena informacija stara, spomin nanjo zbledi in ga je lažje zmanipulirati. Če nismo prepričani, ali je določena zunanja informacija točna ali ne, jo je treba čimprej preveriti in ne dovoliti, da na nas vplivajo drugi. Verjetnost nastanka lažnega spomina poveča tudi uživanje drog in alkohola. Ne moremo pa izključiti, da tudi nas ne bo kdaj doletel Mandelov učinek, saj spomin ni 100-odstotno nezmotljiv.
Pomagate si lahko s hrano za možgane.
