Nakup in shranjevanje semen zelenjave: Namigi ob začetku vrtnarske sezone
Kazalo
- Katera semena zelenjave so najboljša?
- Avtohtona ali hibridna vrsta semen?
- Avtohtona semena
- Hibridne vrste
- Kaj pri semenih zelenjave pomeni oznaka »F1«?
- Kje lahko dobim najboljša semena za sejanje zelenjave?
- Kako pravilno shranjevati semena zelenjave?
- Kako dolgo lahko shranjujemo semena rastlin?
- Ali lahko moja semena zelenjave še kalijo?
- Kdaj se splača opraviti test kaljivosti?
- Kdaj je najbolj primeren čas za preizkus kaljivosti?
- Kako opraviti test kaljivosti semen zelenjave?
- Obdobje mirovanja: Kaj je treba upoštevati pri testu kaljivosti?
- Kdaj je test kaljivosti uspešen?
Sezona vrtnarjenja se bo kmalu začela. V trgovinah za domače mojstre, vrtnih centrih in supermarketih se že pojavljajo prve palete univerzalne zemlje za sajenje. Če želite letos prvič ali ponovno pridelati zelenjavo za samooskrbo (ali pa samo za svoje lastno veselje), je zdaj že skrajni čas, da začnete razmišljati o tem: Katere sorte naj gojim? Kje lahko dobim dobra semena? Na kakšen način je semena najbolje shranjevati? V nadaljevanju odgovarjamo na nekaj najpomembnejših vprašanj.
Katera semena zelenjave so najboljša?
Seveda, domača zelenjava je zagotovo vsaj bolj okusna kot kupljena! A pri izbiri semen je treba upoštevati nekaj osnovnih pravil.
Z vidika trajnosti morajo imeti najboljša semena zelenjave naslednje značilnosti:
- Izberite semena ekološke pridelave. Če še vedno niste povsem prepričani, obstaja več razlogov, zakaj je ekološka pridelava boljša.
- Semena so lahko avtohtone ali hibridne vrste. Več informacij o tem, zakaj je to tako zelo pomembno, najdete v nadaljevanju.
- Semena naj bodo domačih, odpornih vrst vrtnin. To pomaga ohranjati biotsko raznovrstnost. Poleg tega imajo tradicionalne vrste zelenjave še posebej intenziven okus in pogosto so smešnih oblik (kar lahko pomaga, če je vaš otrok bolj izbirčen – otroci lahko zelenjavo vzljubijo iz različnih razlogov).
Avtohtona ali hibridna vrsta semen?
Če se boste začeli ukvarjati s preučevanjem različnih vrst semen, boste zagotovo naleteli na izraze kot so »avtohtone« ali »hibridne« vrste semen. Kakšna je razlika? In na kakšen način je vse skupaj povezano s trajnostjo?
Avtohtona semena
Pri avtohtonih vrstah lastnosti rastlin vsako leto ostajajo precej nespremenjene. Iz semena zraste matični rastlini podobna vrsta, ki se zlahka prilagodi okoljskim razmeram. Njihova največja prednost je, da proizvajajo plodno vrsto semen. To je še posebej pomembno za ohranjanje genske raznolikosti zelenjavnih in rastlinskih vrst.
Avtohtona semena so tudi trajnostna naložba za vašo denarnico. To vrsto zelenjave je treba kupiti le enkrat, saj lahko nato pridobite lastna semena, iz katerih lahko naslednjo sezono ustvarite pridelek.
Vendar pa obstaja tudi nekaj slabosti. Avtohtone vrste obrodijo manjši pridelek, so manj odporne proti boleznim in škodljivcem ter ne dozorijo vse hkrati, temveč ob različnih časih. A te pomanjkljivosti imajo morda večji pomen za kmetije in drevesnice – za ljubiteljske vrtnarje so avtohtone vrste zelenjave zagotovo boljša in bolj trajnostna izbira.
Hibridne vrste
Hibridne vrste nastanejo z usmerjeno pridelavo, da bi pridobili novo vrsto z izboljšanimi lastnostmi, kot so večji pridelek, intenzivnejše barve plodov ali plodovi bolj popolnih oblik. Plodovi takšnih križancev naj bi tudi cveteli in dozoreli istočasno in so vsi enako odporni proti boleznim. Genetsko so enaki, a hkrati tudi enako gensko osiromašeni.
Hibridne vrste nastanejo s križanjem dveh sorodnih vrst. Žal pa hibridne rastline svojih lastnosti ne morejo prenesti na naslednjo generacijo: Če posejemo njihova semena, iz njih obrodijo deformirane in slabotnejše rastline.
Hibridne vrste so torej semena za enkratno uporabo, ki jih je treba kupovati vsako leto znova. Dolgoročno hibridne vrste zmanjšujejo biotsko raznovrstnost, saj tradicionalno razmnoževanje s selekcijo in ponovno setvijo ni mogoče. Izgubi se raznolikost vrst.
To je še posebej usodno na svetovni ravni. Obstajajo patenti za hibridne vrste, ki se jih ne sme razmnoževati dalje. 97 odstotkov vseh patentov za semena je v rokah podjetij iz industrializiranih držav. Kmetje tako postajajo vedno bolj odvisni od podjetij, katerih cilj je čim večji zaslužek.
Kaj pri semenih zelenjave pomeni oznaka »F1«?
Hibridne vrste morajo v imenu imeti dodano oznako »F1«. Iz tega bi lahko sklepali, da so vse vrste brez te oznake avtohtone. A vsa avtohtona semena niso nujno ekološke pridelave. »Ekološko« se namreč nanaša na način pridelave matičnih rastlin, iz katerih izvira seme. Z vidika trajnosti je za številne ekološke pridelovalce rastlin samoumevno, da pridelujejo, vzgajajo in razmnožujejo avtohtone vrste. Pri semenih z oznako biodinamične pridelave je avtohtonost vrste celo obvezna.
Kje lahko dobim najboljša semena za sejanje zelenjave?
Izmenjave semen se pogosto dogajajo kar znotraj posameznih sosesk – tako rekoč čez vrtno ograjo. V vsakem primeru pa imajo pred začetkom sezone vedno dobro zalogo semen tudi v vrtnarskih centrih ali specializiranih trgovinah.
Avtohtona semena zelenjave ekološke pridelave lahko kupite tudi tukaj:
Kako pravilno shranjevati semena zelenjave?
Če semena kupite v trgovini ali vrtnariji, lahko korake 1–4 preskočite. Če pa želite semena zelenjave pridobiti iz rastlin, ki so zrastle na vašem vrtu ali ste jih kupili pri bližnjem pridelovalcu domače zelenjave, berite dalje.
-
Izbira semen
Najbolje je izbrati tisto rastlino, ki vam je v sezoni najbolje obrodila. Obstaja namreč velika verjetnost, da bo svoje dobre lastnosti prenesla na naslednjo generacijo. Poleg tega mora biti matična rastlina zdrava, saj se na semena lahko prenesejo tudi nekatere bolezni.
Pomembno je, da naberemo le semena popolnoma zrelih ali prezrelih plodov. Pri paradižniku in bučah so semena ob obiranju plodov že zrela. Pri kumarah, bučkah, fižolu in grahu pa enega ali več plodov pustite zoreti nekoliko dlje.
-
Semena zelenjave očistite in posušite
Če se sredica zelenjave še drži semena, jo odstranite. Najlažje kar tako, da semena splaknete v cedilu pod tekočo vodo. Stročnice, kot sta grah in fižol, lahko posušite kar v celih strokih.
Pomembno je, da semena pravilno posušite, zlasti pri daljšem hranjenju. Bolj ko so suha, bolje je! Na ta način se zmanjšajo presnovni procesi v notranjosti semen in prepreči pojav spor in nastanek plesni. Najbolj primeren je topel in suh notranji prostor, saj je v času hranjenja semen jeseni zunaj že preveč vlažno in hladno. Semena zelenjave je najbolje položiti na kuhinjsko brisačo. Če shranjujete semena rož ali zelišč, jih položite v kartonsko škatlo, obloženo s časopisnim papirjem.
Na sobni temperaturi večina semen za to, da se dobro presušijo, potrebujejo 1 teden, vlažnejša in nezrela semena pa se sušijo nekoliko dlje. Če semena zelenjave shranite prehitro, tvegate, da se na njih razvije plesen.
-
Posode za shranjevanje semen zelenjave
V trgovini prodajajo veliko najrazličnejših vrst semen rastlin v papirnatih vrečkah. Takšno shranjevanje ne more biti dolgotrajno, saj papir ni najboljša zaščita pred vlago. Iz istega razloga niso primerne niti lesene škatle, vrečke iz najlona ali kartoni.
Najbolj primerna posoda za shranjevanje semen zelenjave je steklen kozarec s tesnilnim pokrovom, pa tudi posode za piškote ali kovinske posode.
-
Semena ustrezno označite
Če ste za naslednjo sezono vrtnarjenja spravili več različnih vrst semen, lahko hitro izgubite pregled, zato je pomembno, da jih označite. Najpomembnejši informaciji sta vrsta in leto spravila. Če želite še bolj podroben opis, si zapišite še barvo in obliko sadja ter po potrebi še vrsto rasti. Ali pa preprosto slikajte rastlino, katere semena ste spravili, in sliko nalepite na posodo, v kateri jih hranite.
-
Najboljši prostor za shranjevanje semen zelenjave
Semena je najbolje shranjevati v čim bolj hladnem, suhem in temnem prostoru. Optimalna temperatura naj bi bila nekje med 4 in 10 °C. Pazite, da semena niso izpostavljena prevelikim temperaturnim nihanjem. Balkon ali podstreha torej praviloma nista najbolj optimalen kraj za shranjevanje, v kleti pa je pogosto preveč vlage.
Kako dolgo lahko shranjujemo semena rastlin?
Z leti semena izgubijo sposobnost kaljenja. Če so semena res dobro hranjena, lahko upočasnite proces staranja. Na to, kako dolgo ostanejo semena še uporabna, vpliva tudi posamezna vrsta rastlin. Spodaj je kratek pregled, kako dolgo lahko hranite semena posameznih vrtnin:
- 2–3 leta: peteršilj, por
- 3–4 leta: motovilec, solata, paprika, čebula, grah, korenje
- 4–5 let: cvetača, koleraba, zelje, redkvica
- 4–6 let: paradižnik
- 4–8 let: kumara, buča
Ali lahko moja semena zelenjave še kalijo?
Sajenje zelenjave zahteva precej časa: Številne vrste je treba pred sajenjem na prostem več tednov kaliti na toplem. Vrtnarji, ki zelenjavo gojijo za samooskrbo, lahko občutijo katastrofalne posledice, če se marca ali aprila izkaže, da seme sploh ni več uporabno. To namreč pomeni, da je treba začeti znova in dragoceni čas je izgubljen. Iz tega razloga je morda test kaljivosti smiselno opraviti že vnaprej.
Kdaj se splača opraviti test kaljivosti?
Kaljivost je vsekakor treba preveriti pri semenih, ki so bila v hrambi več kot eno leto. Preizkus kaljivosti je priporočljiv tudi za tiste vrste zelenjave, katerih semen imate veliko in katerih rast in razvoj lahko prepoznate šele pozno. Primer: Medtem ko redkvice vzklijejo v nekaj dneh, korenje potrebuje od tri do štiri tedne. Če ste pridelali le nekaj semen ene vrste zelenjave, je bolje, da testa kaljivosti ne opravite: V tem primeru je dragocena semena najbolje dobro shraniti in jih vzgojiti ob pravem času.
Kdaj je najbolj primeren čas za preizkus kaljivosti?
Najboljši meseci za preizkušanje kaljivosti semen so december, januar in februar. Če kaljivost ni najbolj uspešna, imate še vedno dovolj časa, da nakupite dodatna semena.
Mimogrede, test kaljivosti ni namenjen temu, da bi predhodno vzgojili sadike za kasnejše sajenje. Za to je še prezgodaj – gojenje sadik na okenski polici se običajno začne marca, poleg tega zanje potrebujemo posebne lončke za sadike.
Kako opraviti test kaljivosti semen zelenjave?
Za preizkus kaljivosti je najbolje uporabiti vsaj 20, če je le mogoče, pa vsaj od 50 do 100 semen iste vrste. Le tako bodo rezultati merodajni.
Semena vrtnin razporedimo po vlažni kuhinjski brisači, ki jo položimo v skodelico in pokrijemo s folijo za živila. Za preizkus kaljivosti so primerni tudi kozarci za kaljenje. Kuhinjske brisače morajo biti enakomerno navlažene (najbolje kar s pomočjo stekleničke z razpršilko), skodelico pa postavimo na toplo mesto. Večja semena potrebujejo več vlage kot manjša. Mnoga semena stročnic lahko nabreknejo do 200 odstotkov svoje originalne velikosti, vendar tudi ta ne smejo biti preveč vlažna, saj lahko zaradi stoječe vlage začnejo gniti.
Pozor: Temnejše kalčke, kot na primer jajčevec, solata, kumare, buče ali bučke, je treba med opravljanjem preizkusa kaljivosti pokriti.
Obdobje mirovanja: Kaj je treba upoštevati pri testu kaljivosti?
Pri nekaterih vrstah zelenjave je seme v nekakšnem mirovanju: Da bi doseglo svoj polni potencial kaljivosti, mora najprej prestati hladno fazo, zato nabrekla semena vsaj en teden hranimo v hladilniku – ta proces imenujemo »stratifikacija«. Takšno hladno obdelavo je na primer dobro izvesti pri semenih naslednjih vrtnin: motovilec, solata, bob, čebula, por in redkvica.
Pri številnih stročnicah, kot so grah, soja in fižol, semena s trdo lupino ne morejo vsrkati vode – ne nabreknejo. Pred preizkusom kaljivosti jih lahko prelijemo z vrelo vročo vodo, jih v njej na hitro obračamo in nato ohladimo pod hladno vodo. Semena, ki jih ne uporabimo za test kaljivosti, nato ponovno posušimo in jih posejemo kasneje.
Kdaj je test kaljivosti uspešen?
Test kaljivosti šteje kot uspešno izveden, ko so oblikovani in dobro razviti vsi potrebni deli rastline: koreničica, steblo in klični listi.
Po določenem času bi morala vzkliti vsaj polovica semen zelenjave. Kako dolgo traja obdobje kaljivosti, je odvisno od vrste zelenjave. Če vzklije manj kot polovica semen, je treba pozneje posejati dvojno količino semen, da nadomestite izgubo. Če uspešno kali le sem ter tja kakšno seme, si lahko prihranite zamudno gojenje in energijo raje vložite v nova semena.
