Naučite se odpuščati v 5 korakih
Če odpustite drugim, v bistvu naredite nekaj dobrega zase, tudi če drugi sploh ne vedo, da ste jim odpustili.
Ali je najboljša prijateljica za vašim hrbtom grdo govorila o vas? To boli in popolnoma razumljivo je, da ste razočarani in ji želite vrniti udarec.
Vendar psihologi priporočajo, da tega ne storite, temveč se preprosto za trenutek ustavite. Popolnoma normalno je, da ste, če nekdo zlorabi vaše zaupanje ali naredi še kaj hujšega, sprva zgroženi, jezni ali prizadeti.
Zakaj je odpuščanje dobro za nas?
Če pa ostanete ujeti v teh občutkih, škodite predvsem sebi. Premišljevanje, nezadovoljstvo in želja po maščevanju obremenijo vašo dušo in vam vzamejo veselje do življenja. Posledično se odzove tudi vaše telo. Največkrat v obliki kardiovaskularnih težav, težav z želodcem, črevesjem, ali motenj spanja. Poleg tega se boste težje zbrali, vaš spomin bo slabši in po vsej verjetnosti boste tudi manj ustvarjalni.
Vse skupaj se ne sliši prav prijetno, zato vam bomo z naslednjimi nasveti skušali pomagati, da preženete jezo, ki jo nosite v sebi.
Mlada pisateljica, kanadskih in libanonskih korenin, Najwa Zebian, je o odpuščanju zapisala: »Danes sem se odločila, da ti odpustim. Ne zato, ker si se opravičil ali ker razumeš, kako si me prizadel, temveč zato, ker si moja duša zasluži mir.«
Odpuščanje je osvoboditev. Ko prekinete vez z obremenjujočo preteklostjo, lahko ponovno dosežete ravnovesje telesa in duha ter ste svobodni za nove, brezskrbne izkušnje in odnose.
Strokovnjaki priporočajo, da si preprosto rečete: »V redu je.« In pozabite na maščevanje. To je včasih popolnoma sprejemljivo, toda kaj, če gre za hudo zlorabo zaupanja, kot sta npr. skok čez plot ali nasilje. Po mnenje psihologov tudi v takih primerih deluje zgoraj navedeni primer samozdravljenja. Pri odpuščanju ne smete razmišljati v smislu: »Kdor je kriv, naj bo kaznovan.« Krivda ostaja, le odločiti se morate, da je ne boste poravnali.
Naučite se odpuščati v 5 korakih
Odpuščanje je proces, ki lahko traja leta in leta. Vsak posameznik se mora sam odločiti in naučiti odpuščati. Psihologi priporočajo, da spremenite svojo naravnanost. Pri tem vam lahko pomaga naslednjih 5 korakov:
1. V mislih predelajte, kaj se vam je zgodilo
Najprej analizirajte, lahko tudi pisno, česa nekomu preprosto ne morete odpustiti. Kaj se je zgodilo? Kaj mu/ji očitate, da je ali ni storil/a? Kako ste se odzvali neposredno po storjeni krivici in kako kasneje?
2. Pretehtajte možnosti za odpuščanje
Razmislite, kako bi se vaše življenje spremenilo po odpuščanju. Kaj bi imelo na vaše življenje in počutje boljši vpliv - odpuščanje ali zamera? Kaj bi v primeru odpuščanja ali zamere pridobili in kaj izgubili?
3. Zavestno se odločite za odpuščanje
Ko boste pripravljeni, se odločite. Če odpuščanje za vas nikakor ne pride v poštev, živite naprej, kot ste do zdaj. Dobra motivacija, da se odločite obratno, je, da tega ne delate za druge, ampak zase. Sami se morate zavestno in svobodno odločiti za odpuščanje.
4. Vadite svojo novo naravnanost
Potem začnite vaditi svojo novo notranjo naravnanost. Kadar koli se spomnite na neljubi pripetljaj in z njim povezano osebo in zapadete v premišljevanja in očitke, se zavestno ustavite. Misli namensko obrnite v drugo smer: »Tudi če me je tvoje ravnanje prizadelo, sem pripravljen/a pustiti preteklost za seboj in ti odpustiti. Svojo energijo želim usmeriti v prihodnost.«
Predse lahko postavite tudi sliko osebe, ki vas je prizadela, in glasno ponovite te besede. Na začetku bo vse skupaj zvenelo narejeno in neresnično, kasneje pa se bodo tudi vaši občutki prilagodili novi naravnanosti.
5. Stopite v stik z osebo, ki vas je prizadela ali občutke predelajte sami pri sebi
Za odpuščanje so po prepričanju psihologov dovolj štirje našteti koraki. Oseba, ki ste jih odpustili, ni treba, da to ve.
Če pa želite stvar izpeljati do konca, osebi, ki vas je prizadela, izpovejte svoja čustva. Če se vam to vseeno zdi pretežko, ji lahko svoje občutke napišete tudi v obliki pisma.
Ne glede na to, katero strategijo boste izbrali, vsekakor poskrbite za svoj notranji mir.