Potrpežljivosti se lahko naučite
Potrpežljivost krepi značaj in pomaga, da se lažje spopadate z izzivi. Toda kaj storiti, ko čakanje doživljate kot mučno preizkušnjo? Ne skrbite, tudi kot odrasli se lahko naučite biti potrpežljivi.
Čakanje je lahko zelo naporno: na pošti, pri blagajni v trgovini ali na težko pričakovano prireditev. Vendar se splača, saj so potrpežljive osebe pri delu bolj osredotočene in ga opravljajo učinkoviteje. »Kdor ni potrpežljiv pri malenkostih, se mu tudi velik načrt ne bo posrečil,« je modro dejal že Konfucij. Obstajajo še drugi argumenti v prid bolj sproščenemu čakanju.
Potrpežljivi ljudje sprejemajo boljše odločitve
»Nepotrpežljivi sprejemajo odločitve za sedanjost, potrpežljivi pa za prihodnost,« je na svoji spletni strani zapisal nemški pisatelj Markus Cerenak. Obžalovanja vredno se mu zdi, da je v času Googla, iTunesa, Netflixa in spletnega nakupovanja potrpežljivost lastnost, »ki je nihče več nima«. Vse je vedno takoj na dosegu roke, zato se izgubljajo določene vrednote, ne znamo več denimo ceniti stvari.
Cerenak meni, da se potrpežljivi ljudje bolje sporazumevajo, so bolj razumevajoči do drugih in le redko prenagljeno obsojajo. Dodatna prednost je, da se te osebe redkeje spopadajo s stresom in jezo ter se lahko več naučijo iz dane situacije.
4 nasveti za učenje potrpežljivosti v odrasli dobi
Včasih nam je gen potrpljenja položen že v zibelko: zanesljivejši kot so starši, lažje otroci čakajo, ker iz izkušenj vedo, da se splača počakati. To pa še ne pomeni, da se pozneje ne moremo več naučiti veščine čakanja. Navsezadnje obstaja več načinov za urjenje lastne potrpežljivosti:
1. Poiščite razlog za svojo nepotrpežljivost
Prvi korak pri razvijanju potrpežljivosti je, da si priznate, da ste nestrpni. Če ste živčni tudi v kratkih čakalnih vrstah ali drugim pogosto skačete v besedo, morate priznati, da čakanje ni ena od vaših vrlin. Ko ugotovite, v katerih situacijah se odzivate nestrpno, se lahko posvetite odkrivanju razloga za to:
Ali vedno zamujate na sestanke? Potem lahko z dobro organizacijo marsikaj izboljšate.
Ali ste nepotrpežljivi v družbi določenih oseb? Mogoče se lahko z njimi o tem pogovorite in skupaj rešite težavo. Ali pa je dolgčas tisti, ki v vas vzbuja nemir? V tem primeru pomaga, da domnevno neizkoriščen čas zapolnite z ustvarjalnimi dejavnostmi. Med vožnjo z vlakom lahko na prenosnem računalniku obdelujete svoje fotografije, v čakalnici skušajte stkati nova prijateljstva, čakanje na zmenek prek Skypa si zapolnite s tekom s svojo najboljšo prijateljico ali prijateljem ali drugimi konjički. Kaj kmalu boste presenečeno spoznali, kako hitro mine čas.
2. Znižajte pričakovanja
Dr. Jane Bolton, profesorica na inštitutu za sodobno psihoanalizo v Los Angelesu, meni, da nestrpnost »ubija srečo«. Svetuje vam, da si razjasnite naslednje: težava nepotrpežljivih oseb ni situacija, v kateri se znajdejo, temveč lasten odnos in pričakovanje. Njen nasvet: znižajte lastne zahteve po popolnosti in si v stresnih situacijah ponavljajte: »To je morda neprijetno, a znosno.« Pozitivna posledica tega je, da tako postanete strpnejši tudi do sebe.
3. Poskušajte se sprostiti
Psihologinja Doris Wolf nestrpnim ljudem priporoča, naj se osredotočijo na majhne napredke, npr. v čakalni vrsti ne štejte, koliko oseb je še pred vami, temveč koliko jih je že bilo na vrsti, ali pa imejte v mislih nagrado za čakanje. »Zelo jasno si predstavljajte, kako dobro se boste počutili, če boste vztrajali.« Nikakor pa se ne upirajte. »Če se želite boriti proti nečemu in pospešiti nekaj, česar ne morete nadzorovati in spremeniti, zapravljate svojo energijo.«
4. Pogled v prihodnost
Pogosto nepotrpežljivost zelo hitro izgine, ko se vprašate, kaj se bo dejansko zgodilo, če določena zadeva traja nekoliko dlje, kot je bilo načrtovano. Na primer: vozite se domov s počitnic in zaradi zastoja na cesti bo pot trajala pol ure dlje, kar pomeni, da boste namesto ob šestih zvečer domov prispeli ob pol sedmih. Je to res tako hudo? Če v mislih preučite možne posledice zamude, pogosto ugotovite, da jeza zaradi čakanja nima nobene zveze z resnično škodo, ki jo povzroča.