Strah pred navezanostjo: Po teh simptomih ga lahko prepoznamo in premagamo.

Mag.a Anna Thaler se ukvarja s partnerskim in individualnim svetovanjem v mestu Gmunden ob jezeru Traunsee. Nudi podporo pri različnih težavah, povezanih s partnerskimi odnosi in ljubeznijo. Za ACTIVE BEAUTY pojasnjuje, kako se soočiti s strahom pred navezanostjo.

Kaj pravzaprav je strah pred naveznostjo?

Strah pred navezanostjo je strah pred tesnim in poglobljenim partnerskim odnosom, ki je ekskluziven (kar pomeni monogamen). Ta izraz je v zadnjih letih postal zelo priljubljen (podobno kot “sprožilec” oz. ang. “trigger", "toksičen odnos", "narcis" itd.) in ga pogosto zasledimo predvsem med mladimi. V osnovi gre pri strahu pred navezanostjo za neuravnotežen odnos do bližine in distance v odnosih. Pri tem je treba poudariti, da je to ravnovesje vedno izziv za vsak partnerski odnos, kar pa ne pomeni, da se pri vseh pojavlja strah pred navezanostjo.

Kaj je aktivni in pasivni strah pred navezanostjo?

Ta dva izraza izvirata iz knjige avtorjev Stevena Carterja in Julie Sokol "Blizu, a vendar tako daleč - Strah pred navezanostjo in njegove posledice" iz leta 1998, torej iz časov pred družbenimi omrežji. Aktivni strah pred navezanostjo se nanaša na osebe, ki aktivno kažejo vedenje, kot je izogibanje, umikanje, ustvarjaje čustvene ali fizične distance, izginejo (pojav "ghosting") ali prekinejo celoten proces ali odnos.

Pasivni strah pred navezanostjo pa se manj odraža v samem vedenju. Primer so ženske, ki se zaljubijo le v "nedosegljive" moške (ker so že zasedeni, živijo daleč stran ali preprosto niso zainteresirani zanje).

Po katerih simptomih prepoznamo strah pred navezanostjo?

Če se osredotočimo na aktivni strah pred navezanostjo, ga najbolje prepoznamo po značilnih vzorcih vedenja: Bližina postane preveč in oseba s strahom pred navezanostjo se umakne, vendar se nato vrne nazaj. Nikoli se ne more "popolnoma" prepustiti, vendar tudi ne želi "popolnoma" oditi. To se lahko izrazi na različne načine: Nezavezujoče vedenje, neodzivanje na klice ali sporočila, pomanjkanje interesa za vzpostavitev resnega odnosa, ohranjanje odprtih možnosti (na primer v obliki situacije brez jasno definiranih pravil), izogibanje skupnemu življenju ali poroki. Obstaja pa tudi velik delež ljudi s strahom pred navezanostjo, ki živijo v klasičnem odnosu, npr. v zakonski zvezi in z otroki, vendar se umikajo na druge načine, npr. afere, predajanje delu, dajanje prednosti športnim aktivnostim ali drugim hobijem – njihovi partnerji v teh primerih občutijo, da niso na prvem mestu in da je vse drugo pomembnejše od njih.

Je s testom mogoče preveriti, ali gre za strah pred navezanostjo?

Danes obstajajo testi za vse mogoče; na spletu lahko najdete tudi teste na temo strahu pred navezanostjo. Vendar odsvetujemo njihovo uporabo, saj je kakovost pogosto vprašljiva, poleg tega pa ne upoštevajo individualnih osebnih faktorjev. Če želite ugotoviti, ali trpite za strahom pred navezanostjo, je priporočljivo, da se posvetujete s strokovnjaki (psihoterapevti, psihologi ali partnerski terapevti). Odprta in obsežna vprašanja v intervjuju vam bodo poenostavila iskanje po spletu in približala relevantne teme (brez podajanja rezultatov!); poglobite se lahko v lastno otroštvo in svoj odnos do staršev, saj vse to oblikuje naše vedenje na nezavedni ravni.

Kaj je razlika med strahom pred navezanostjo in strahom pred izgubo? Lahko trpimo za obojim?

Oba strahova imata enak izvor: Naše izkušnje z našimi starši v (najzgodnejšem) otroštvu. Te izkušnje nas močno oblikujejo in vplivajo na naše celotno življenje ter zadovoljstvo v partnerski zvezi. Če so se starši do nas vedli čustveno primerno oz. zrelo, smo se s tem naučili ravnovesja na področju bližine in distance ter odvisnosti in svobode. S tem pa se krepi sposobnost prepoznavanja svojih potreb po bližini in distanci ter pogovora s partnerjem v smislu enakovrednosti.

Na žalost večina odraslih ni imela možnosti odraščati "čustveno primerno". To, ali sta bila mama ali oče do nas ljubeča ali pa sta nas ignorirala ali kaznovala (= bližina in razdalja), je bilo pogojeno z določenimi vedenji oz. dejanji. Da bi bili ljubljeni in sprejeti, smo morali ugajati. To je žal nasprotje brezpogojne ljubezni in iz takšnega pogojevanja se razvijejo težave z zaupanjem in različni strahovi. Tu je smiselno pogledati nazaj, koliko strogega nadzora, omejitev, kontrole in manipulacije je bilo prisotno – v tem primeru se je otrok naučil zatreti svojo potrebo po svobodi; in koliko čustvene odsotnosti in razdalje je bilo v odnosu – v tem primeru se je otrok naučil zatreti svojo potrebo po bližini.

Danes na podlagi raziskav o navezanosti vemo naslednje: Če je prevladovalo čustveno hladno, distancirano ali nadzorovano vedenje primarne osebe, na katero se je otrok navezal (običajno matere), se je kasneje odrasel pogosteje spopadal s strahom pred navezanostjo. Če pa se je vedenje matere nepredvidljivo spreminjalo od ljubeznivega, empatičnega vedenja do zavračanja, ignoriranja ali strogih omejitev, se bo kasneje odrasel večinoma boril s strahom pred izgubo.

Je strah pred navezanostjo mogoče premagati in kako?

Da, strah pred navezanostjo lahko premagamo. Najlažje je to doseči s podporo strokovnjakov na področju psihologije. Poleg tega obstaja kar nekaj kakovostnih priročnikov in literature za samopomoč na tem področju, npr. Knjiga “Otrok v tebi mora najti dom” psihoterapevtke Stefanie Stahl. Glede na osebno stopnjo refleksije in pripravljenost za spremembe se lahko veliko naučimo.

V osnovi je za premagovanje strahu pred navezanostjo potrebna pripravljenost, da kritično pogledamo na lastne izkušnje s starši iz svojega otroštva. Pri tem ne gre za obtoževanje staršev, ampak samo za pogled na to, česa smo kot otroci doživeli in izkusili premalo ali preveč – in kje naša rast ni bila "čustveno primerna". Tovrstna soočenja z lastnim notranjim otrokom so za marsikoga izredno težka, še posebej, če odnos s starši še vedno ni razrešen oz. stabilen (to žal nima nobene zveze s starostjo). Lojalnost, ki jo čutimo do staršev pa nas ovira pri prepoznavanju lastnih pomanjkljivosti. Brez teh spoznanj ni možnosti za spremembo v nezavednem vedenju.

Se strah pred navezanostjo pri ženskah in moških razlikuje?

Po mojih izkušnjah ne. Vedenje moških in žensk v partnerskih odnosih se na splošno razlikuje, vendar se strah pred tem, da bi se polno predali odnosu, pri obeh spolih kaže relativno podobno.

Kako v fazi spoznavanja ugotovimo, da ima oseba strah pred navezanostjo?

Če nekdo nima zanimanja za določeno osebo, se to običajno jasno pokaže: Zanimanja preprosto ni ali pa hitro izgine. Nasprotno pa je vedenje ljudi s strahom pred navezanostjo zelo ambivalentno – naprej in nazaj, vroče in hladno, da in ne hkrati. Ko opazimo ta vzorec vedenja v fazi spoznavanja - ne glede na področje - je priporočljivo, da se umaknemo. Veliko ljudi se ne zaveda dejstva, da pravzaprav lahko izberemo zdrav in varen odnos – in sicer tako, da izberemo zdravega in varnega partnerja. Ne obstaja Kupid, ki bi pomotoma izstrelil svojo puščico v osebo s strahom pred navezanostjo in nam zdaj zadal nalogo, da to osebo, ki naj bi bila prava za nas, "ozdravimo". Ta hollywoodski koncept je žal globoko zakoreninjen pri veliko ljudeh (predvsem pri ženskah).

Kako shajati z osebo, ki trpi za strahom pred navezanostjo v odnosu?

To je izredno pomembna tema. Treba si je zavestno postaviti vprašanje: Ali želim biti v razmerju z osebo, ki trpi za strahom pred navezanostjo? Kaj potrebujem? Se osredotočam predvsem na svoje potrebe po navezanosti ali na potrebe druge osebe?
Treba je vedeti, da druge osebe nikoli ne bomo mogli ozdraviti zgolj s svojim trudom in potrpežljivostjo. Sprememba se zgodi v osebi sami izključno na podlagi spoznanja in pripravljenosti na spremembe.


Če že na prvih zmenkih ali na začetku razmerja ugotovimo, da smo se zaljubili v osebo s strahom pred navezanostjo, moramo misliti nase. Ne glede na to, kako močna je privlačnost in kemija, to ne pomeni kompatibilnosti v odnosu in nikakor ni garancija za uspešno razmerje. Ključno vprašanje bi moralo biti: "Se s to osebo počutim čustveno varno?"

Nasvet: Preberite tudi, kdo so moški, ki ne želijo odrasti, kaj pomeni prava ljubezen in kako izpovedati čustva.

Kdaj je smiselno razmišljati o končanju odnosa oz. ločitvi?

Če ste že dlje časa v razmerju z osebo, ki trpi za strahom pred navezanostjo, še posebej če imate otroke, je v prvi vrsti priporočljivo, da se težave lotite na način, ki si prizadeva ohraniti razmerje – torej skupno delo na tem področju. V tem primeru je partnerska terapija zagotovo najboljša izbira, saj se lahko situacija glede navezanosti izboljša (vendar le, če oseba s strahom pred navezanostjo to želi). O razhodu bi morali razmišljati le takrat, ko pri partnerju ne opazite niti razumevanja do vas niti pripravljenosti za spremembo glede strahu pred navezanostjo.

Nasvet: Preberite, kateri so znaki, ki nakazujejo konec zveze.

Kaj storiti, če pri sebi opazite znake strahu pred navezanostjo?

Kot že omenjeno, si najprej lahko pomagate z literaturo za samopomoč. Kako dobro lahko to znanje uporabite pri sebi, se od osebe do osebe razlikuje. Ne glede na to, ali se poslužite knjig ali ne, pa je najboljši korak, da se obrnete na partnersko svetovanje ali terapijo.


Knjižna priporočila:

Stefanie Stahl – Kdo smo: Kako zaznavamo, čutimo in ljubimo

Stegfanie Stahl – Otrok v tebi mora najti dom

Gary D. Chapman: 5 jezikov ljubezni: Skrivnost trajne ljubezni

Veronika Podgoršek: Ljubezen na terapiji