Superluna, bobrova luna in še več: Kaj pomenijo vsa ta posebna imena za polno luno?
Na nebu se bo ponovno pojavila v petek, 15. novembra: polna luna, namreč. A za nekatere to ni navadna polna luna. Ste morda že slišali za izraza bobrova luna ali superluna? V nadaljevanju si preberite, od kod izhajata ta izraza in kaj pomenita.
Kazalo
- Zakaj ima vsaka polna luna svoje posebno ime?
- Kaj pravzaprav je superluna?
- Kako pogosto se pojavi superluna?
- Kdaj bo naslednja superluna?
- Kdaj je superluna največja?
- Kakšen vpliv ima superluna?
- Ali obstaja tudi miniluna?
- Rožnata luna: Ali je resnično roza barve?
- Kdaj govorimo o modri luni?
- Kaj je črna luna?
- Kaj se zgodi ob krvavi luni?
Na nebu se bo ponovno pojavila v petek, 15. novembra: polna luna, namreč. A za nekatere to ni navadna polna luna. Ste morda že slišali za izraza bobrova luna ali superluna? V nadaljevanju si preberite, od kod izhajata ta izraza in kaj pomenita.
Najprej moramo poudariti: Poimenovanja, kot sta bobrova luna ali superluna, niso uradni, znanstveni izrazi s področja astronomije. Kljub temu pa so se za polne lune uveljavila določena imena.
Zakaj ima vsaka polna luna svoje posebno ime?
Zemljin satelit z različnimi luninimi fazami že od nekdaj vpliva na človekov občutek za čas. Številne kulture so se pri izračunavanju časa in koledarju ravnale po njem. Polna luna zavzema poseben položaj: Vsaka polna luna v letu je dobila svoje ime, ki je bilo pogosto sprejeto tudi kot ime meseca. Tako so se na primer ohranila imena polne lune pri Algonkinih, ljudstvu, ki živi na vzhodu Severne Amerike. Takšna imena polne lune poznajo tudi v nemško govorečih državah, čeprav včasih obstajajo velike regionalne razlike. Imena polnih lun so se razvila predvsem na podlagi sezonskih dogodkov v naravi, kmetijstvu in lovu.
- Januar: volčja luna, ledena luna, zimska luna
- Februar: snežna luna, lačna luna
- Marec: vranja luna, črvasta luna (ko se zaradi taljenja snega zemlja spet zmehča in črvi prilezejo iz zemlje)
- April: velikonočna polna luna, rožnata luna
- Maj: cvetna luna, travna luna
- Junij: jagodna luna, medena luna
- Julij: lososova luna, nevihtna polna luna, jelenova luna (julija jelenom pričnejo rasti novi rogovi)
- Avgust: žitna luna, jesetrova luna (v tem mesecu se konča sezona drstenja jesetrov)
- September: žetvena luna, jesenska luna
- Oktober: vinska luna, lovska luna
- November: ledena luna, bobrova luna (izvira iz algonkinske sezone lova na bobre)
- December: hladna luna, luna dolge noči
Namig uredništva: Kako so vam naklonjene zvezde ta mesec? Preberite naš ACTIVE BEAUTY horoskop.
Kaj pravzaprav je superluna?
Superluna nastopi vedno, ko je polna luna še posebej blizu Zemlje. To je zato, ker Lunina orbita ni popolnoma okrogla, temveč rahlo eliptična – razdalja med nebesnima telesoma se zato giblje med 356.400 in 406.700 kilometri. Faza, ko je Luna še posebej blizu, se v astronomiji imenuje perigej, medtem ko se faza, ko je Luna najbolj oddaljena, imenuje apogej.
Izraz superluna se v astronomiji sicer ne uporablja. Besedo je leta 1979 prvič uporabil astrolog Richard Nolle, vendar je ni uporabljal v današnjem pomenu: Nolle je imel v mislih polno luno, ki je prišla posebej blizu Zemlji in ki je zaradi svoje gravitacije povzročala potrese in vulkanske izbruhe. Takšnih ekstremnih naravnih dogodkov pa vseeno ne moremo pripisati ravno luni.
Kako pogosto se pojavi superluna?
Ker izraz superluna ni uradni ali celo znanstveni izraz, obstajajo tudi različni pogledi na to, kdaj polna luna velja za superluno. Pogosto govorimo o superluni, ko znaša razdalja do Zemlje 360.000 kilometrov ali manj. To se zgodi približno dva- do štirikrat na leto.
Kdaj bo naslednja superluna?
Skladno s koledarjem nekdanjega Nasinega astrofizika Freda Espenaka bo naslednja superluna 15. novembra 2024, ko bo od Zemlje oddaljena 361.867 kilometrov. Vendar pa ta polna luna ni niti blizu rekorderjem superlune. Polna luna je bila Zemlji še posebej blizu 4. januarja 1912: in sicer 356.375 kilometrov – bližje, kot so bile vse polne lune 1000 let prej ali bodo še 1000 let pozneje. Naša soseda v sončnem sistemu nam bo približno tako blizu šele 13. januarja 2026: Takrat bo razdalja znašala 356.531 kilometrov.
Kdaj je superluna največja?
Superluno boste najbolje videli v temnih krajih brez svetlobnega onesnaženja. Še posebej dobro jo je mogoče opazovati na nebu brez oblakov tik pred vzhodom ali zahodom lune. Okrogla telesa blizu obzorja se namreč človeškemu očesu zdijo večja. To je posledica optične iluzije: Zaradi loma svetlobe v zemeljski atmosferi bi se Lunin krog dejansko zdel sploščen (in zato manjši). Vendar naši možgani postavijo Luno glede na okolico v ospredje – in zaradi tega je superluna blizu obzorja videti osupljivo velika.
Kakšen vpliv ima superluna?
Zaradi Lunine bližine Zemlji se plimovanje ob superluni poveča, vendar le za nekaj centimetrov – to je znano kot »plima po mlaju in ščipu«. Zato se ni treba bati potresov ali vulkanskih izbruhov, kot trdi izumitelj superlune Richard Nolle.
Ima pa superluna še eno posebnost: Je izjemno svetla. Površina Lune lahko odseva večjo količino sončne svetlobe kot takrat, ko je bolj oddaljena. Superluna je približno 15 odstotkov svetlejša od povprečne polne lune. Če spalnica ni dobro zatemnjena, lahko to že vpliva na kakovost vašega spanja.
Namig uredništva: Za slab spanec je lahko veliko vzrokov – delimo sedem nasvetov, ki pomagajo pri motnjah spanja. Tu je še nekaj koristnih nasvetov, da boste lažje zaspali.
Ali obstaja tudi miniluna?
Miniluna je nasprotje superlune: ko je Zemljin satelit od središča Zemlje oddaljen več kot 405.000 kilometrov, ga pogovorno imenujemo miniluna.
Rožnata luna: Ali je resnično roza barve?
Tako imenovana rožnata luna se ne imenuje zato, ker v tej barvi sveti z neba. Ime so ji nadeli severnoameriški staroselci Algonkini – tako so namreč poimenovali polno luno v aprilu, ker v tem letnem času običajno cveti rožnata plamenka (lat. phlox).
Kdaj govorimo o modri luni?
Tako kot rožnata luna tudi modra luna ni posebna barva polne lune. V angleščini se besedna zveza »once in a blue moon« nanaša na zelo redek dogodek. Ime izvira iz tradicije, po kateri so dali ime vsaki polni luni v letu. Vendar se lunin koledar in mednarodno priznani gregorijanski koledar, ki temelji na Soncu, ne ujemata popolnoma. Zato vsakih nekaj let ni le 12, ampak kar 13 polnih lun. Ta 13. polna luna v koledarskem letu pa je znana kot modra luna.
A kljub temu: V določenih okoliščinah lahko Luna dejansko zasije v modrikastem odtenku. To se zgodi, ko se Zemljino ozračje napolni z delci prahu in pepela določene velikosti – na primer med peščenimi viharji, gozdnimi požari ali vulkanskimi izbruhi. Delci razpršijo del rdeče lunine svetlobe, tako da pride do izraza modri del barvnega spektra, zaradi česar lunina površina deluje modrikasta. V fiziki je to znano kot Miejevo sipanje.
Kaj je črna luna?
Črna luna ni polna luna, temveč posebna mlada luna: v večini mesecev je le en mlaj. Včasih pa sta dve mladi luni – takrat je druga mlada luna splošno znana kot črna luna. Naslednja črna luna bo 30. decembra 2024.
Kaj se zgodi ob krvavi luni?
Krvava luna se pojavi pri luninem mrku: Luna, Zemlja in Sonce so poravnani in Luna je v Zemljini senci. To pomeni, da do nje ne more priti nobena sončna svetloba – le dolgovalovni rdeči žarki, ki lahko prodrejo skozi Zemljino ozračje. Zato je Luna med luninim mrkom videti rdečkaste barve in jo imenujemo krvava luna, znana tudi kot bakrena luna. Intenzivnost barve je odvisna od vremena, vlage in drobnega prahu v zraku. Mimogrede, naslednji popolni lunin mrk bo 14. marca 2025.