Vse, kar morate vedeti o alergijah in intolerancah

Razlika med alergijami in intolerancami

Alergije so obrambne reakcije telesa na snovi, ki jih vdihavamo (npr. cvetni prah), uživamo (npr. oreščki) ali pridejo v stik s kožo (npr. kemikalije). V redkih primerih lahko hude alergijske reakcije celo ogrozijo življenje. Do intolerance ali preobčutljivosti pride, kadar telesu primanjkuje encimov ali transportnih beljakovin za razgradnjo določenih sestavin hrane (npr. laktoze) ali za njihovo absorpcijo v telesu. Posledice so pogosto neprijetne (npr. bolečine v trebuhu), vendar niso življenjsko nevarne.

Porast alergij in intoleranc

Zdi se, da ima vse več ljudi alergije ali so na nekaj preobčutljivi. Znanstveno je že dokazano, da se je število alergij povečalo. Na nemškem inštitutu Robert Koch so ugotovili, da se je njihova pogostost od sedemdesetih let prejšnjega stoletja v zahodnih državah močno povečala in medtem ustalila na visoki ravni. Po drugi strani pa je znanstveno sporno povečanje intolerance na hrano. Mogoče je tudi, da se ta vtis krepi zaradi večje osveščenosti družbe o tem.

Glavni vzroki za porast alergij so naslednji:

1. Alergije zaradi podnebnih sprememb

Močno alergene rastline se zaradi podnebnih sprememb vse bolj širijo. Po podatkih študije münchenske univerze Ludwig Maximilian se agresivni proizvajalci cvetnega prahu, kot sta breza in ambrozija, v Evropi počutijo vse bolje in zaradi suše proizvajajo vse več cvetnega prahu (tako imenovano prisilno cvetenje).

2. Alergije zaradi onesnaženosti okolja

Prof. dr. Rudolf Valenta, vodja Centra za patofiziologijo, infektologijo in imunologijo na dunajski univerzi, pojasnjuje: »Onesnaževalci, kot so delci dizelskih saj, se lahko vežejo na glavne alergene breze in tako prodrejo globlje v pljuča, kar spodbuja preobčutljivost.«

3. Alergije zaradi prehrane

Tisti, ki jedo hitro hrano vsaj trikrat na teden, pogosteje trpijo za alergijskimi reakcijami, kot so težko dihanje, astma, alergijski rinitis ali kožni izpuščaji. Pri otrocih s prekomerno telesno težo je verjetnost, da bodo imeli astmo, večja.

4. Alergije zaradi pretirane higiene

Domneva, da lahko alergije spodbudi pretirana higiena, je napačna. Vprašljivo je tudi, ali uporaba agresivnih čistilnih sredstev res spodbuja alergije.

5. Gensko pogojene alergije

Pri povečanju simptomov ima pomembno vlogo genetika. Znanost pozna okoli 150 genskih različic nagnjenosti k alergijam, ki jih je mogoče podedovati. Tveganje za razvoj alergije pri otrocih se poveča na približno 30 odstotkov, če je alergik eden od staršev. Če sta alergika oba, pa je verjetnost kar 50- do 60-odstotna.

6. Drugi vzroki za alergije

K nastanku alergij lahko prispevajo okužbe, oslabljen imunski sistem, kajenje, oslabljena kožna bariera, prepustno črevesje (spodbuja tudi preobčutljivost na hrano) ali kemikalije.

Kako lahko preprečimo alergije in intolerance?

Alergija je v osnovi posledica senzibilizacije. Telo pride v stik z alergenom in nanj razvije imunski odziv (protitelesa IgE). Ko se telo ponovno sreča z alergenom, pride do alergijske reakcije. To pomeni, da protitelesa mirujejo v krvi, alergija pa izbruhne šele čez nekaj dni, let ali nikoli. Alergenom se lahko zavestno izogibate in tako morda celo preprečite izbruh alergije. Simptomi pa se zaradi rednega stika z alergeni lahko okrepijo. Pri nekaterih intolerancah to ni tako enoznačno: obstajajo dokazi, da se lahko intoleranci na gluten izognemo tako, da dojenčke hranimo s čim več različnimi vrstami žita.

Diagnosticiranje alergij

Najpogostejša metoda je tako imenovani kožni vbodni test, pri katerem kožo opraskajo in nanjo nakapajo različne alergene. Če se oseba odzove na alergen (koprivnica ali rdečica na koži), gre verjetno za alergijo. Vendar je ta metoda precej okorna in nenatančna. Prof. dr. Valenta je s svojo ekipo zato razvil drugo, bolj zanesljivo metodo: alergo čip v velikosti nohta. Če nanj nanesemo kapljico krvi (deluje tudi na posušeno kri), s pomočjo fluorescenčno označenih protiteles prikaže, na katere alergene se pacient odziva zdaj in morda v prihodnosti. Čip lahko najde več sto protiteles. Kdor izve, da je npr. alergičen na brezo, se mora v času njenega cvetenja čim manj zadrževati zunaj. Čip lahko prispeva k zgodnejšemu odkrivanju alergij v otroštvu.

Zdravljenje alergij in intoleranc

Pri hiposenzibilizaciji (deluje podobno kot cepljenje) se alergen vbrizga v telo v zelo majhnem odmerku ali pa se jemlje v obliki tablet proti alergijam. Podobno kot pri pravem cepljenju se telo počasi navadi na alergen in alergijske reakcije se ne pojavljajo več. Da bi se izognili alergijam in intolerancam, lahko v vsakdanjem življenju upoštevamo nekaj nasvetov in trikov:

1. Pojdite k zdravniku

Ob prvih znakih alergije takoj obiščite zdravnika, sicer se ta lahko pomakne globlje v pljuča.

2. Redno brišite prah

Da bi zmanjšali stik s pršicami (in s tem preprečili nastanek alergije), večkrat na teden sesajte s sesalnikom s filtrom za fini prah in tla obrišite z vlažno krpo. Poleg tega se izogibajte odprtim policam, preprogam, oblazinjenemu pohištvu oziroma plišastim živalim ali pa jih temeljito očistite.

3. Zdrava prehrana

Alergije in intolerance lahko preprečite z zdravo in uravnoteženo prehrano. Izogibajte se hitri hrani in čim bolj pogosto kuhajte sami. Bolj ko je hrana na vašem krožniku pisana, bolj učinkovito preprečuje preobčutljivost.

4. Dober imunski sistem

Pred vsiljivci se sluznice v ustih in nosu, črevesje in koža branijo le, če predstavljajo močne bariere pred cvetnim in hišnim prahom. Da boste naredili nekaj dobrega za svoj imunski sistem, poskrbite za dovolj spanja, gibanja, sprostitve in vnosa vitaminov.

5. Sprostitev

Psihični in fizični stres spodbujata alergije. V študijah so ugotovili, da družinske težave ali problemi v službi sprožijo napade alergij – poslabšajo tudi kožo pri nevrodermitisu in vodijo v hujše astmatične napade.

6. Preventiva med nosečnostjo

Zdi se, da se tveganje za razvoj alergij pri otrocih poveča, če mati med nosečnostjo doživlja stres. Sprehod na svežem zraku ali druženje s prijatelji je zato dobra ideja, a morda ne ravno takrat, ko je cvetnega prahu v zraku največ. Takrat bo imunskemu sistemu verjetno bolj pomagalo sproščanje doma.

Pogosto se pojavljajo naslednje alergije in intolerance:

1. Alergija na cvetni prah

Najpogostejša je alergija na cvetni prah. Zaradi podnebnih sprememb se obdobja cvetenja rastlin podaljšujejo in vedno več ljudi se sprašuje, ali imajo alergijo ali gre za prehlad.

2. Alergija na prah

Natančneje gledano alergija na prah ni alergija na prah sam, temveč na iztrebke hišne pršice. Kaže se s tipičnimi simptomi alergijske reakcije: s pekočimi očmi, nahodom, kašljem, oteženim dihanjem in drugim. Tako kot pri alergiji na cvetni prah diagnozo postavijo s kožnim vbodnim testom ali krvnim testom, možna pa je tudi hiposenzibilizacija. Sicer pa je najučinkovitejše ustvarjanje čistega okolja s čim manjšo izpostavljenostjo prahu.

3. Alergija na živalsko dlako

Ta alergija še posebej obremenjuje otroke. Ničesar si ne želijo bolj kot hišnega ljubljenčka, ko pa se ta preseli v notranjost, jim začne teči iz nosu, oči pa se jim nenadoma solzijo. V izogib temu razočaranju je priporočljivo, da vsi družinski člani, preden si omislijo hišnega ljubljenčka, opravijo alergološki test. Obstaja tudi nekaj hipoalergenih pasem psov in mačk, pri katerih naj bi se alergija pojavila redkeje. Vendar za to ni nobenega zagotovila.

4. Alergija na sonce

Ali gre pri alergiji na sonce, imenovani tudi polimorfna svetlobna dermatoza, dejansko za alergijo, še ni medicinsko pojasnjeno. Njeni simptomi – srbeč ali boleč kožni izpuščaj z vozlički ali pustulami, ki optično spominjajo na alergijsko reakcijo. Kako preprečiti alergijo na sonce in kaj lahko storimo proti neprijetnim kožnim spremembam, izveste tukaj.

5. Laktozna intoleranca

Ljudje z laktozno intoleranco v tankem črevesu ne morejo razgraditi laktoze ali mlečnega sladkorja na glukozo in galaktozo. To povzroča simptome, kot so napenjanje, napihnjenost, bolečine v trebuhu, trebušni krči in driska po uživanju mlečnih izdelkov. Zato bi se morale osebe z laktozno intoleranco izogibati izdelkom iz kravjega mleka in raje uporabljati rastlinske napitke.

6. intoleranca

Glukozo poznamo tudi pod imenom grozdni sladkor in je življenjsko pomembno hranilo. Če zaužijemo preveč glukoze, se raven krvnega sladkorja v telesu zviša (glukozna toleranca). Ko je določena meja presežena, se to imenuje glukozna intoleranca – predstopnja diabetesa ali sladkorne bolezni. Eden najpogostejših simptomov so prebavne težave. Če sumite, da imate glukozno intoleranco, to lahko razjasnite s testom glukozne obremenitve, ki ga lahko opravi vaš osebni zdravnik. Če ste res intolerantni na glukozo, je priporočljivo, da se čim bolj izogibate sladkarijam in mastni hrani ter tako preprečite diabetes.

7. Histaminska intoleranca

Histaminsko intoleranco je težko diagnosticirati, saj zanjo ni zanesljivega testa. Prizadeti običajno trpijo zaradi različnih simptomov, ki lahko kažejo tudi na številne druge intolerance in bolezni: alergiji podobni simptomi, kožni izpuščaj, prebavne težave, izcedek iz nosu, razbijanje srca, glavoboli itd. Če sumite na histaminsko intoleranco, vas bo zdravnik prosil, da vodite dnevnik simptomov, kamor boste zapisovali, kateri simptomi se pojavljajo v povezavi s katerimi živili. Žal se histaminu le stežka izognemo, saj je prisoten v vseh živilih, povišanje ravni pa lahko povzroči tudi stres. Kot najučinkovitejša se je izkazala uporaba antihistaminikov in sprememba prehrane z živili, ki vsebujejo malo histamina in so čim bolj sveža.

8. Preobčutljivost na gluten

Tudi glutenska intoleranca se kaže pretežno v simptomih prebavnega trakta: driska, zaprtje, napenjanje, krči, kri v blatu. Gluten ali lepek vsebujejo številne vrste žit. Posebnost te intolerance je, da je mešanica alergije in preobčutljivosti. Pri tistih, ki jih prizadene, pride do poškodb tankega črevesa in črevesnih resic, kar lahko privede do simptomov pomanjkanja in sekundarnih bolezni. Obisk pri zdravniku je zato nujen.

Pri alergijah si lahko pomagate takole: